Zadnje tri točke slovenske planinske transverzale so ob obali. Mi smo se na pot odpravili od zadaj in šli po žig v bar Korta, ki je za pošto v Ankaranu. Pred tem je, seveda v dneh ki to dopuščajo, mogoče tudi kopanje. Pot je ves čas markirana, zanimivo pa je, da so markacije na ogradah in drogovih javne razsvetljave. Ankaran ima sicer na žigu zapisano 9 m nadmorske višine.
Tinjan je planota nad Škofijami, ki jo takoj prepoznamo po oddajniku, ki je v bližini cerkve. Od tam je lep pogled na Koper in Trst, na zadnji strani pa na črnokalsko avtocesto in primorsko zaledje. Žig je levo nekaj uličic pred cerkvijo na zidu. Ker poleg ni bilo blazinice, smo imeli kar nekaj težav z odtisom. Znašli smo se z vlažno krpo, ki je dala žigu toliko mokrote, da je bilo za odtis.
Do Socerba smo se potem peljali z avtomobilom, saj nas je čas že malo preganjal. Socerbski grad stoji na izpostavljeni pečini in nudi lep pogled na Trst. Tudi italijanska meja je čisto pod njim. Socerbski grad je bil nekoč avstrijska trdnjava proti Benečanom. Vanj se je moglo priti po dveh dvižnih mostovih. Piše da so se tam večkrat spopadli.
Tukaj nas je najbolj presenetilo, da je bil grad zaprt. Piše, da je odprt dnevno od 18. ure naprej, kar pa je za turiste, ki so prišli uživat v razgledu in pogledat tamkajšnjo »sveto jamo«, seveda odločno prepozno. Tako tudi žiga nismo dobili, ga pa imajo tudi v gostilni v Ospu.

Lep pogled iz Tinjanskega hriba na Koper.

Markacija, ki usmerja k žigu na Tinjanu.

Pogled iz Tinjana na Trst.

Socerbski grad in v ozadju Trst.

Pogled od grada proti Tinjanu, kjer se na vrhu vidi oddajnik.