Po dolgem času smo si nocoj spet ogledali film Čokolada.

Nekaj iz vsebine: »V francoski vasici Lansquenet življenje že stoletja teče po istih tirih. Severni veter pa v njeno navidezno umirjenost prinese popotnici Vianne Rocher (JULIETTE BINOCHE) in njeno hči Anouk. Vianne je tujka, ki v vasi odpre prodajalno čokoladnih slaščic. "Hiša sladkega greha" je polna sladkarij izjemnih okusov, ki se jim ni mogoče upreti in ki v vaščanih vzbudijo skrite apetite. Njena čarobna sposobnost, da sprevidi najbolj skrite posameznikove želje in jih poteši z ravno pravšnjo slaščico, zlagoma prepriča nekatere, da se navkljub zavoram prepustijo njenim skušnjavam.« Tako pravi uradni opis vsebine.
Gre vsekakor za mojstrski film, z odličnimi igralci, sloneč na še boljši knjižni predlogi. Ob gledanju se mi je spet postavilo kar nekaj vprašanj o tem, kako na katoličane gleda svet, ki se je sicer v petdesetih letih od časa, ko se zgodba dogaja, precej spremenil.
Takrat je bil župan nekega mesteca še lahko odkrit in praktičen kristjan. V filmu je pretirano karikiran, celo janzenističen, tak da lahko mlademu župniku piše celo pridige. Se pravi načitan, teološko podkovan, vendar zatohel in v slabem pomenu konservativen »iztrebljevalec« slabosti v svoji vasi! Danes se lahko takemu pogledu le nasmehnemo, saj ga je zamenjal drugačen način, ki bi ga najlažje poimenovali vseenost, umik v zasebnost. Krščanskega misijonarstva med nami skorajda ni. Kar pa ga je, ni katoliški.
Skupno obema načinoma je, da nista krščanska. Ne eden ne drugi. Prvi duši, drugi ne nudi nobene oporne točke.
Kakšna je torej naša slika danes? Odkod izhaja vse govorjenje o vrednosti in enkratnosti vsakega posameznika? Kje so se rodile človekove pravice in kdo jih je uveljavil? Glede na razvoj naše civilizacije, na zgodovinske in filozofske tokove je odgovor jasen. Prinesel jih je krščanski humanizem. Zato župan na koncu lahko »spozna« svojo zmoto in spusti vse vajeti iz svojih rok. Takrat lahko sprejme najprej sebe z vsemi svojimi slabostmi in nato drugega, ki mu izreče dobrodošlico. Krščanska plat tukaj ne more umanjkati. In tudi danes ne bi smela!