Najlepši del dneva je jutro.
Zgodnje jutro, ko vzide sonce in se prebudijo ptice in škržati.
Nočni hlad še obvladuje prihajajočo vročino.
Tišino preglasi oddaljen ropot motorja in veter, ki šumi v krošnjah.
Ljudje še spijo. Le osamljeni jutranji potohodci vdihujejo življenje z polnimi pljuči.
Privilegij je vstati zgodaj! Privilegij in žrtev.
Menjati nočno za jutranje življenje.
Ponoči se lahko vidiš le v odblesku umetne svetlobe, zjutraj te obsije svetloba sama.
Barve so močne in kontrastne. Krajina se lušči iz teme.
Poti postanejo jasnejše.
Šele s sončnim vzhodom se pokažejo naše prave barve.
Šele s soncem se vidiš v pravi luči.
Zato imam rad jutra. Čista in odmaknjena, ko ti prvega vonja še ne pokvari cigaret in se ti pred očmi ne kažejo ostanki prejšnje noči.

Zakorakaj kdaj v poletno jutro. Tiho in hkrati odločno.
Kot cvet, ki se odpre, pa čeprav še sam ne ve zakaj…