Čas je relativna zadeva, odvisna je od tega na kateri strani straniščnih vrat stojiš, pravi neka modra duhovita misel. In res je nekaj v tej smeri. Namreč čas mineva drugače hitro, glede na hitrost življenja, ki jo živiš. Ko se življenje »ustavi«, čas dojemamo drugače. Ni več naš gospodar. Če nam ga ob priliki zmanjka, zamahnemo z roko in rečemo, da bomo tisto postorili naslednji dan. Ali pa naslednji… ali pa sploh ne. Čas je ob tem posebej povezan s pojmom svobode. Ko ni več tisti, ki nas ima v pesti, ampak ga imamo mi (ali pa si to vsaj domišljamo). Vsekakor se trudim, da bi bil v teh dneh jaz njegov gospodar. Da me ne bi imel več v pesti in da bi postal potrošnik soljudi. Tistih, ki so mi blizu, ki jih imam rad in so na nek način odvisni od mene.