Poleti je dež nekaj posebnega. Pride na hitro z jasnega. Najprej zapiha, potem se pooblači in že padejo prva kaplje. Plohe in nevihte se lahko spremenijo v prava mala neurja s točo in škodo. Pa ne bi o tem.
Všeč mi je bila današnja ploha v Ljubljani. Pregreto ozračje je ponujalo temperaturo preko 30 stopinj in tisto kar je bilo (sprva) tako lepo, je bil topel dež, ki je začel padati. Ja, tople kaplje so lepile lase in obleko na kožo. Ko pade prvi, topel dežek, na tleh tudi posebej zadiši. Težko bi opisal ta vonj, ko voda še ne zmoči popolnoma razgretega betona. Taki so bili prvi trenutki nevihte. Potem se je ta seveda precej spremenila. Ozračje se je ohladilo za šest stopinj in kaplje niso bile več tople. Prav poseben trenutek je minil in vsi smo le iskali streho, da ne bi bili popolnoma mokri.