Pred meseci sem že pisal o resnici in laži. Laž v politiki ne bi smela imeti domovinske pravice. Če politik ni iskren, kako lahko iskrenost zahteva od svojih državljanov? Če je pred meseci spodrsnilo ministru, je tokrat kar predsedniku vlade. Kot smo lahko brali je ob obisku Vatikanskega državnega tajnika Bertoneja suvereno zagotovil, da je rešil problem nunciature, ki se kot jara kača vleče že več kot 10 let. In smo mu verjeli. Zakaj mu ne bi? Končno je to povedal v obraz drugemu najpomembnejšemu človeku Vatikana.
Potem pa pride kot dež z jasnega novica, ki njegovo izjavo demantira. Z vrhovnega sodišča so namreč sporočili, da trditev predsednika vlade Boruta Pahorjeva glede dokončne rešitve vprašanja nunicature ne drži. „Nič še ni odločeno!“ „Sodba še ni napisana!“ „Zakonca, ki živita v stanovanju sporne hiše, še ne pristajata na sporazumno rešitev z Mestno občino...“
Kar nekaj vprašanj se nam poraja. Ali predsednik vlade ve nekaj, kar še ne bi smel vedeti? Morda razglaša to, kar še ni zapisano, je pa sklenjeno? V obeh primerih je Pahor na spolzkem ledu. Ali ne spoštuje delitve oblasti na več vej, ali pa posega v neodvisnost sodstva? Vsekakor nam nikakor ni jasno, kako je lahko javno tako naivno, zaletavo, objavil nekaj za kar ni imel osnove oz pooblastila? Kako naj človek takemu politiku še verjame? Gre spet za „solersko“ akcijo, kot premieru zdaj že večkrat očitajo celo njegovi najožji sodelavci? Ali pa je morda to že modus operandi za delo vnaprej? Nek nov model, na katerega bi nas Pahorjeva vlada rada navadila? Namreč kako se v očeh tujih gostov lahko dodobra umažeš...

foto: Gašper Furman