Že nekaj časa nisem objavil nobene slike. Prav lahko bi izgledalo, da v atelje sploh ne zaidem več. Pa ni čisto tako. Atelje je stalnica, ki se ji nočem izneveriti. Res pa je, da tja ne zaidem tolikokrat kot bi hotel in moral…

V zadnjem času sem se ukvarjal s podobama Marije pomagaj in sv Štefana, prvega mučenca. Naj torej za spremembo tokrat spregovorijo bolj slike. O Mariji pomagaj ni treba izgubljati odvečnih besed, saj gre za motivno enega najbolj prepoznavnih motivov. Mati z otrokom je tudi univerzalni, ne nujno religiozni motiv.

Pri svetem Štefanu pa je zgodba povezana z njegovim mučeništvom. O njem ne vemo nič drugega, kot to kar piše v Apostolskih delih, da je prvi mučenec. Goduje 26. decembra, dan po Božiču. Skoraj vse upodobitve so povezane s prizorom njegovega kamenjanja, kar morda komu deluje nasilno (resnici na ljubo pa je potrebno povedati, da so svetniške zgodbe v veliki meri krvave). Zato sem se odločil za dve upodobitvi. Na prvi je prizor kamenjanja, na drugi pa samo diakon s palmo mučeništva.
Barve na obeh slikah kažejo na prepletenost snovnega in duhovnega, ter od gledalca zahtevajo, da v mislih »odstrani« kopreno in tako ugleda svetniško obličje v jasni luči.