Ker se ravno bliža pust in ker se ukvarjam s tole pesmico Vida Ambrožiča, jo skupaj z ilustracijo (ki še ni čisto dokončana) ponujam tudi vam:

Vid Ambrožič
PREKANJENI HUDIČ

Res, da je prebrisan vrag,
v pravljici pa slišim stari,
da ga tudi opehari,
kdor prebrisan je možak!

Nekoč je živel kmetič zvit,
je šel z vragom v »španovijo«,
da pridno mu pomagal bo
obdelati kmetijo,
če bo mu pol pridelka dal
od vsega, kar požene s tal.

Zmenila pa sta se tako:
kar spodaj je, njegovo bo;
kar zgoraj da rastlina,
bo kmetova lastnina.

Pšenico kmetič je vsejal,
ob žetvi klasje je pobral,
vrag bilje je populil –
od jeze je kar tulil!

A drugo leto reče vrag:
naj zgoraj bo vse moje,
a kar v zemlji zraslo bo,
pa naj bo letos tvoje.

A kmet posadil je krompir
in cimo je dobil hudir.
Kmet skopal je gomolje,
hudič je slabe volje;
pri Luciferju se zaklel,
da kmet ne bo ga v tretje ujel.

Razsrjen ves je bil hudič,
ob tla je z repom udaril:
»Zdaj, tretje leto kmetič moj,
ne boš me opeharil!
Tako bo letos – vedi:
kar zgoraj in kar spodaj bo,
bo moje; ti imel samo
boš, kar zraslo bo v sredi!

In kmet koruzo je vsejal,
na sredi storže je pobral,
a vragu pustil je stebla
in tretjič opeharil ga.

Pa pravijo gosposki škrici,
da kmet je velik teleban;
pa vendar vraga je prevaral,
pri njih mi tak primer ni znan!

Gorenja vas, 15. 1. 1953