Sonce nas je danes zvabilo iz sive Ljubljane na hribček...

...kjer je cerkvica sv. Jakoba, nedaleč od znamenite Katarine nad Ljubljano. Znamenite med drugim zato, ker imajo tam vremenoslovci svojo postajo in lahko v poročilih slišimo kakšno je na Katarini vreme. Danes je bilo sončno. Pot pelje naprej malo po gozdu, kmalu pa se pogled odpre na cerkvico sv. Jakoba in za njo Kamniške alpe. Meglice so se podile po nižinah, na vrhovih pa je kraljevala modrina. Posledično je bila v Ljubljani temperatura pod lediščem, na Jakobu pa ne…

In prav temperatura je verjetno zmedla obiskovalca, ki ga sredi snega niti malo nisem pričakoval. Močerada! Kaj dela močerad na snegu? Verjetno ga je sonce omotilo, da se je izkopal iz kraja, kjer je nameraval prezimiti, potem pa je končal v snegu. Sprva sem mislil, da sploh ni živ, saj so močeradi vendar hladnokrvne živali in jim na snegu zmanjka energije. A se je izkazalo, da vendarle miga. Tako sem ga končno prenesel na del brez snega, da se je (upam) lahko odpravil na drugi del zimskega počitka, ki sicer zanj traja od oktobra do aprila.

Ob tem sem se spomnil na to, kako nam sonce vsem daje življenje. Ko je lepo, se kot močeradi ali martinčki, privlečemo iz svojih lukenj in grejemo. Kri pa nam zakroži po telesu z novo močjo.