Vsako leto, takole na začetku, so trgovine zaprte, na vratih pa piše: inventura. Trgovci popišejo vse stvari v trgovini in pridejo do resničnega stanja stvari. Koliko so res prodali, koliko imajo v skladišču še zalog ali kaj manjka...?
Nekaj take inventure naj bi si privoščil tudi vsak posameznik. Ni potrebno „zapreti štacune“, ampak le pogledati vase, presejati dogodke, oceniti kako je bilo, kaj smo pogrešali, na kaj smo lahko ponosni. Tak inventurni pogled prav gotovo pripomore k bolj uravnoteženemu pogledu na življenje. Tako bodo pravi dogodki zamenjajo naše občutke, ki nas lahko tudi prevarajo. Tisti, ki so si ob tem še kaj zabeležili, so v prednosti pred onimi, ki se zanašajo samo na svoj spomin, a nič zato, tudi spomin šteje. In zakaj sploh to početi? Ali ni življenje najlepše, če ga le živiš in pustiš, da te samo napiše? Je, vendar pa nas življenje včasih preseneti, prav tako nismo vedno take volje, da bi se lahko zanašali na spontanost. Prepričan sem da nam take oporne točke pri reagiranju lahko pomagajo. Zato inventuro priporočam vsakomur.
Vsaki inventuri pa sledi tudi pogled naprej. Če nam dogodki, ki so zaznamovali naše leto za nami, pomagajo opredmetiti tisto, kar se je zgodilo, pa nam načrti za naprej pomagajo, da ne živimo brezciljno. Ravno v pomanjkanju jasnih in odgovornih življenjskih načrtov, prepoznavam velik problem, ki se odraža v medosebnih odnosih, družbeni aktivnosti, izpolnjevanju življenja. In življenje je veliko več kot samo hlastanje za užitki ali polnjenje želodca.
Življenje je odgovornost, v njem igramo glavno vlogo! Ste se včasih ustavili in ugotovili, da vse nekako polzi iz rok? Da je preveč stvari na katere nimate vpliva? Pa ga res nimate, ali ga le ne želite ali morete imeti?
Cilji, ki si jih postavljamo, morajo biti realno dosegljivi. Ni treba da so veliki, kolosalni. Uživati moramo v majhnih stvareh. Morda ste si že dolgo želeli prebrati neko knjigo? Oditi na potovanje? Vzeti kakšno soboto za potep v neznano? Lepo bi bilo letos zgladiti kakšno nesoglasje in si prizadevati, da ne bi prišlo do kakšnega novega... Morda bi se odločili, da boste eno uro dneva, ki ste jo do zdaj preživeli pred televizorjem in bili zaradi tega večkrat slabe volje, oblikovali drugače? Morda je čas, da začne peti v zboru, saj ste si to vedno želeli, le čas še ni bil pravi? Bi se morda začeli kako družbeno udejstvovati? Pri kakšni dobrodelni ustanovi? Možnosti je res veliko. Ena ali več od njih čaka tudi tebe. Ne pusti, da te življenje napiše, ti ga napiši!