Tretjo svečko prižigamo na adventnem vencu. Božja beseda nam danes pravi, veselite se! Čas se približuje, Gospodovo rojstvo je blizu. Dobrih deset dni nas še loči od praznikov. Jožef in Marija sta na poti. V tem tednu bomo začeli z božično devetdnevnico. Ponekod je navada, da družine v tem času sprejmejo na svoj dom kipa Jožefa in Marije iz jaslic in potem ob njiju še posebej molijo. Pri nas otroci po obhajilu vzamejo v roke svečke in skupaj z njima v procesiji iščejo prenočišča. Bog ve, če bi Jezusova starša našla prenočišče danes? Kaj bi se zgodilo, če bi potrkala na naše vrata? Bi jima odprli vrata in srce? Ali bi se le sprenevedali in ju na hitro odslovili? Odgovor ni ravno lahak.
Predstavljajte si, da bi se vam na vratih oglasil malce nervozen mož, verjetno ne ravno urejen, kajti bil bi že nekaj dni na poti. Z ženo, ki je noseča iščeta prenočišče. Jima bi odstopili eno sobo v stanovanju? Kakšne sitnosti se lahko vse zgodijo to noč. Ne bo miru, morda bo treba klicati rešilca? In poleg tega sta še tujca, nista iz našega mesta.
Ne, prav nič lahek odgovor ni na vprašanje, kako bi pa mi delovali. Neke stvari se ne spremenijo tudi po 2000 letih… A kljub temu razmišljam o tem, kajti potem je lažje delovati, lažje videti, lažje biti človek za drugega. In to je pravzaprav vse, za kar nas Novorojeni prosi.