Enkrat letno je potrebno registrirati avto. Običajni postopki pač. Če je avto starejši, je potrebno opraviti še tehnični pregled. Pred leti so mi na Twingu, iz volana ukradli airbag. Namesto, da bi plačal takrat precej zasoljeno ceno novega, sem raje za simbolično ceno kupil nov, športni volan. Zdaj me na vsakem tehničnem pregledu opozorijo, da se to ne dela in naj si že omislim originalni volan z airbagom (brez njega avto ni izpraven, z drugim volanom pa ni atestiran). Ne morem jim razložiti, da nisem sam kriv, da imajo vlomilci radi ta Renaultov model, da se kakšni morda celo učijo na njem (enkrat se mi je zgodilo, da so bila vrat vdrta, vendar pa ni nič izginilo)…
Po pogajanjih me vseeno spustijo do blagajne. Tam je kljub marmorju in sedežem za stranke, vedno kakšna zagata. Kljub temu, da delajo vsaj tri referentke, je morda nekdo pozabil osebni dokument, preverjajo kako je z njegovo starostjo ali pa opravlja registracijo za celo floto svojih tovornjakov…, skratka čakamo. Ko se ura že nevarno približa meji, ko lahko še računam, da bom pravočasno pobral našega glasbenika, po popoldanski vaji v glasbeni šoli, se kolona le sprosti.
Pomolim kartico za plačilo in kaj mi povedo? Da je plačilo za skoraj dva evra višje, kot če plačam z gotovino. »Ampak saj kartica je gotovina«, se začudim. »Taka je politika podjetja«, me na kratko odpravijo in ker se mi ne da še enkrat do bankomata, plačam tudi provizijo, ki jo običajno ne, saj enkrat mesečno banki, tako ali tako poravnam stroške vodenje računa.
Ko odhajam, razmišljam da bi vendarle tista dva evra lahko koristneje porabil. Lahko bi ju dal nekomu, ki ju je bil bolj potreben, kot pa podjetje, ki ga moram po sili razmer vsako leto obiskati. Lahko bi ju dal nekomu za sendvič, riž ali kar tako. Pravzaprav sem se spraševal, koliko denarja takole mimogrede odteče. Verjetno ne ravno malo in ne iz kakšnega zelo pametnega razloga. Morda se pa drugo leto oglasim z gotovino (s kovanci). Upam samo, da mi potem ne bodo zaračunali štetja…