Včeraj je predsednik države odlikoval tri nekdanje miličnike (že beseda sama dovolj pove), ki so delovali v obdobju spremembe režima iz totalitarnega v demokratičnega. Ker so bili predstavniki represivnega aparata nekdanje Partije, ni treba posebej razlagati na kateri strani so se udejstvovali. Tomaža Časa, Tomaža Ertla in Leopolda Jesenka je predsednik odlikoval s Srebrnim redom za zasluge, za njihovo vlogo pri akciji Sever s katero so preprečili politično manifestacijo jugoslovanskih centralističnih sil v Ljubljani, znano kot Miting resnice. Predsednik republike Danilo Türk je med drugim razložil, da je bila akcija Sever pomembna opora demokratičnemu procesu.

Človek res težko verjame v to, kar se dogaja pred našimi očmi. Vsa Evropa se spominja padca Berlinskega zidu in s tem »Železne zavese«, pri nas pa odlikujemo tiste, ki so skrbeli za to, da je ta zavesa delovala do konca. Odlikujemo tiste, ki so aktivno sodelovali pri procesu proti »četverici« in izvalili termin o kontrarevoluciji.
Tukajle nekaj za okus po letu 1988. 16.6.
»V Ljubljani se je sestala Skupina delegatov vseh zborov skupščine SR Slovenije za SLO in DS, ki je obravnavala vprašanja in pobude, ki jih je sprejela Skupščina SRS v zvezi z delom organov za notranje zadeve v postopkih zoper Janšo, Borštnerja in Tasića. Prisotna sta bila tudi član predsedstva SRS in predsednik Sveta za varstvo ustavne ureditve Andrej Marinc in republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl. Tomaž Ertl je delegate informiral o vlogi organov za notranje zadeve pri aretaciji Janše in Tasića. Citiral je vse možne zakone, med drugim je rekel tudi naslednje: "Odločitev o začetku postopka torej sprejme organ, ki je ocenil, da obstojijo vsi dokazi za opravičen sum kaznivega dejanja. V tem primeru uprava za notranje zadeve Ljubljana mesto, ki je v okviru teh zakonskih določil in pooblastil v ZKP (154. člen, 206. člen, 210. člen, 209. člen, 211. člen) pri Janši opravila hišno preiskavo na domu in na delovnem mestu ter pri tem na delovnem mestu našla in zasegla dokument, iz katerega je moč sklepati, da gre za zaupen vojaški dokument."«
Vprašamo se lahko, kako lahko predsednik, ta prijazni, umirjeni mož, ki je dolga leta uradoval v demokratičnih državah kot diplomat, tako prikraja zgodovino? Kdo bdi nad njegovimi dejanji? Je to le nadaljevanje zgodbe o prvorazrednih in drugorazrednih?
V teh dneh namreč mineva 20 let od ustanovitve Demosa – Demokratične opozicije Slovenije, ki je naši državi prinesla tisto, kar se danes imenuje samostojna država in demokracija. Je bil kdo od ustanoviteljev Demosa v teh dneh odlikovan? Se je sedanja oblastna garnitura, na čelu s premierom, ki nogometašem čisti čevlje in prepeva Slavku Avseniku, spomnila na ta datuma s kakšno manifestacijo? Morda je zaznamovala padec Berlinskega zidu? Ni! Je pa odlikovala ljudi, ki so skrbeli, da do sprememb ne bi prišlo. Danes dejansko prihaja do spreminjanja zgodovine. Tisti, ki so demokratične procese nekoč dušili, postajajo njihovi heroji… Kaj nam te geste povedo?
Za krinkami prijaznih obrazov in pomirjujočih besed, se skrivajo restavratorji totalitarizma, ki želijo svoje nekdanje botre in posledično tudi lastno zgodovino, opravičiti. Na svoj način nam sporočajo, da so se spremembe začele z njimi in ne z množično vstajo ljudi na Roški, Metelkovi, Trgu republike… V tistem času so se tudi precej boljše počutili.
Starost je čudna stvar. Takrat niso več tako pomembni karierni premiki, moč in denar. Na koncu je pomembna čast. Zato odlikovanja v poznih letih življenja, doživljam kot državno potrditev pravilnosti življenjske usmeritve, ki ji je posameznik sledil. V primerih, ki smo jim priča v zadnjem času (Kavčič, Ertl…) je to še posebej vidno. Tragično je le to, da so ti primeri skregani z logiko stvari in da se rablja izenačuje z žrtvijo. Potem pa mi postane jasno, da je na naši barki krmar namenoma pokvaril kompas! Razen, če se morda na skrivaj nismo vrnili za dvajset in več let nazaj…