V mesecu oktobru imam napovedano razstavo v galeriji Družina v Ljubljani na Krekovem trgu. Slike so v večjem delu že narejene (manjka jim še nekaj detajlov in pozlata), danes pa sem od mizarja dobil še zadnji večji kos – oltar.
Naj razložim. Že nekaj let se pri razstavah ukvarjam s prostorsko postavitvijo, ko galerijski prostor spremenim v sakralnega. Za posamezno galerijo pripravim slike, ki so prav zanjo odrezane (les) po meri, vanjo postavim oltar, ambon, slike ki spominjajo na vitraje… Vanjo postavim tudi stole, glasba, ki se vrti v ozadju, pa nehote ustvari vtis celote. Pravzaprav skušam prikazati, kako naj bi posvečeni prostor izgledal po moje. Zanimivo se mi zdi, da ljudje, ko stopijo v galerijo, nehote začnejo šepetati, veliko se jih usede na stole in za nekaj trenutkov pozabijo, da so pravzaprav prišli na razstavo. S tem je moj namen dosežen, namreč želim si ustvariti tak prostor, kjer je mogoče meditirati (moliti). Ker to počnem že nekaj let, sem si pridobil nekaj izkušenj in tako bo tokratna postavitev v Družini nekaj posebnega. Zamislil sem si dvojni prostor: ladjo in kripto (to namreč ponuja galerija sama). Oba prostora bosta imela svoj oltar in ambon. Ladja bo svetla, kripta nekoliko zatemnjena…
Oltar za ladjo sem dobil danes (za kripto je že narejen). Zamislil sem si ga kot aplikacijo na stare gotske krilne oltarje. Visok je skoraj tri metre, dolg več kot dva… Z mizarjem (mojstrom Močnikom, ki je stregel mojim projektantskim muham) sva bila oba izjemno zadovoljna, ko je bil prvič sestavljen skupaj. Surova izvedba izgleda takole, zdaj pa me čaka še poslikava.