Susan Boyle & Paul Potts
Glede na to, da pri nas nimamo televizije, smo kar dobro obveščeni. Služba na radiu predpostavlja, da si o dogodkih na tekočem. Tako prebiram tiskane in internetne časopise (spremljam tudi kak program nacionalnega radia).
To pišem zato, ker že nekaj dni opažam, kako bliskovito se je novica nekega angleškega TV šova, razširila (tudi) k nam. »Britains Got Talent«. Tretja sezona. 11. aprila je nastopila 47-letna, brezposelna dama nekje iz Škotske in osupnila žirijo in gledalce. Podobno, kot pred tremi leti, prodajalec mobilnih telefonov… Izgledalo je, kot da so v rudniku premoga, med kosi kuriva, (kot se je izrazila žirantka) našli drag kamen. Kljub letom, neuglednemu videzu, naivnim odgovorom, tremi…
Pravzaprav nisem hotel razmišljati o televiziji, zabavnih oddajah ali moči medijev. Vse to so znane dileme, o katerih morda kdaj drugič.
Vprašati sem se hotel, kako lahko nekaj sorazmerno kratkih trenutkov, spremeni usodo človeka. Paul Potts danes seveda ne prodaja več telefonov. Mislim, da tudi Susan Boyle, ne bo več dolgo brezposelna. Bravo zanju! Bravo za oddajo, ki jima je uspela spremeniti življenje.
Ampak kakšen pomen ima to za nas tukaj? Novica se je bliskovito razširila, čeprav sploh ne sodimo v njihovo območje. Kot se mi zdi (lahko se motim), oddaja pri nas sploh ni vidna (razen preko spleta). Anglija je tudi precej oddaljena, res pri nas živi nekaj Angležev, ampak njihov vpliv je majhen. Zakaj torej tak odmev? Morda je to dobro povzel neki Borut na enemu izmed spletnih komentarjev, ko je zapisal, da: 1. nikoli ni prepozno, 2. v življenju ni nič nemogoče in končno 3. ne sodi človeka po videzu. Je to, to? Menimo, da taki skriti talenti živijo tudi tu?
Je torej več kot 20 milijonov klikov za predvajanje posnetka preko spleta, iskanje Pepelke našega časa? Ta je stekleni čeveljček že obula, javno naklonjenost evropskega gledalca, pa si je očitno tudi pridobila. Tudi našo!
2 komentarjev
Komentar from: Sebastjan Erlah [Obiskovalec]
Sam sem predvsem opazil posmeh, ki ga je omenjena gospa doživela, ko je stopila na oder. Ko je zapela so pa vsi utihnili in z izbuljenimi očmi in odprtih ust poslušali. A ni Bog čudovit? :)
Form is loading...
Brezposelen!
Telefonski klic: "Tu zavarovalnica, ali ste zaposleni?" "Ja zaposlena sem." "V katerwm podjetju?" "Doma sem." "Torej imate zasebno obrt?" "Ne, doma sem gospodinja in nisem brezposelna, saj skrbim za večje število otrok." Smeh klicatelja in pozdrav.
To se mi dogaja večkrat. Vedno so me hoteli označiti za brezposelno in vedno znova jim razlagam, da če sem doma, še nisem brezposelna.
Po četrtem otroku sem ostala doma in nato sta se rodila še dva, ki sta sedaj v najbolj "pametnih" letih (puberteti), dva sta odletela iz gnezda in si ustvarila lastno gnezdo v katerem imata po enega mladička. Jaz pa tudi sedaj ne razmišljam o "službi", saj sem v tem času kar sem "doma" odkrila, da me je Bog obdaroval z mnogimi talenti, ki jih je potrebno razvijati in ne zakopati. Odkrila sem jih preko otrok in tudi zato, ker sem ostala doma in sem bila to kar sem. Hvala Bogu, da sem imela to možnost! Sedaj se učim biti skromna in čim bolj preprosta, saj nekateri bližnji sorodniki kar ne znajo sprejeti mojih del, ki so v pogled tudi v "javnosti"(kajti v njhovih očeh sem še vedno manjvredna, saj ne hodim v "službo").
Velikokrat pri svojem delovanju pravim:"Bogu v čast in hvalo in ljudem v veselje!" in
"Življenje je lepo!"
To je bila pač moja življenska odločitev in vsak naj si najde svojo.
Majda