»Steletovo nagrado za življenjsko delo v konservatorstvu prejme Sonja Ana Hoyer. Steletova priznanja prejmejo Nika Leben za odkritje in prenovo baročne dvorane v radovljiški graščini, Marija Radmilovič za ureditev viničarije Kebl v Slatini v Slovenskih goricah in nadžupnik iz Rogatca Andrej Grobelnik za prizadevanja pri prenovi sakralne dediščine.
Nadžupnik iz Rogatca Andrej Grobelnik je leta 1983 prevzel skrb za nadžupnijo Rogatec in sv. Rok ob Sotli. Večina tamkajšnjih sakralnih objektov je bila v slabem stanju in tako se je sistematično lotil obnovitvenih del. Dela so bila, je zapisano v utemeljitvi, izvedena kakovostno in v skladu s konservatorskimi načeli. Obnovo je popisal v publikaciji Sopotnica življenja. Najbolj obsežna in zapletena je bila obnova cerkve sv. Jerneja. Stavba je bila statično sanirana, na novo prekrita, obnovljena je bila njena zunanjost, v notranjščini pa so bile restavrirane baročne freske, večina baročnih oltarjev in druga oprema. Cerkev je zažarela v prvotni baročni barvitosti.«

Takole pravijo uradni podatki o nagrajencih in še posebej o nadžupniku Andreju Grobelniku iz Rogatca. Vesel sem, da so tudi državne institucije prepoznale njegov trud za ohranitev naše sakralne dediščine. Zdi se mi, da je to majhna, a pomembna gesta, ki nam pove, kako pomembni so oskrbniki zakladov, na katere smo lahko vsi ponosni. Pomenljivo se mi je zdelo, ko je v pogovoru omenil, da sprejema to priznanje, kot eden izmed mnogih sobratov duhovnikov, ki so si in si še prizadevajo, da bi naše kulturno bogastvo ostalo ohranjeno tudi za bodoče rodove. Poudaril je, da bi morali tudi to omenjati v povezavi z duhovniki, ki jih nekateri več kot krivično imenujejo krvosesi… ampak tako je pač stanje duha v Sloveniji.
Vesel sem, da so med nami taki duhovniki kot je nadžupnik Andrej Grobelnik, ki s skromnostjo in preudarnostjo skrbijo tako za duhovno kot materialno dediščino. Kot je poudaril nagrajenec sam, je prva skrb za pastoralo, šele po tem lahko pride skrb za druge stvari. Čestitam!