Janeza Gradišnika sem spoznal v Šiški pri sv. Frančišku. Z ženo Katarino sta vedno v cerkvi sedela na moški strani. Po maši smo navadno na kratko poklepetali. Nekoč mi je priporočil v branje knjigo Gospod Bog, tukaj Ana avtorja, ki se je podpisal Fynn. Knjigo je prevedla ga. Katarina Bogataj Gradišnik, izdalo pa Ognjišče. To je še danes eno mojih najljubših branj, ki izgleda kot bi bilo napisano za mlade, a je namenjeno odraslim.

Potem sem v letu 1997 z njim pripravil oddajo Naš gost. Večkrat sva se videla na kakšni izmed novinarskih konferenc. Jaz sem sedel med novinarji, on seveda kot prevajalec ali avtor, med gosti. Po konferenci sem ga posebno v zadnjih časih, ko se je takih srečanj še udeleževal, nekajkrat z avtomobilom pripeljal do doma na Celovški cesti. Toliko o mojih osebnih spominih nanj, kajti petega marca je umrl, dvanajstega so pokopali. Pripravljam radijsko oddajo In memoriam Janez Gradišnik.