Danes je bil poseben dan. Ne zato, ker bi bilo vreme posebno (bilo je prav kislo). Tudi ne, ker bi lahko mirno poležaval in delal stvari, ki žlahtnijo prosti čas. Poseben dan je bil zato, ker sem se srečal z veliko ljudmi, ki jih cenim, ki me bogatijo in zato dan naredijo drugačen. Že če bi srečal le enega med njimi, bi bil vesel.

Ob slovenskem kulturnem prazniku pripravljam, drobne kulturne utrinke za popestritev programa. Takoj zjutraj sem se tako z mikrofonom srečal s slikarjem in literatom Janezom Medveškom. Srečanje v njegovem ateljeju je vedno potapljanje v oceane lepot domače pokrajine, ki jih prevečkrat spregledamo. On pa ne. Tako nastanejo slike in končno tudi literarni zapisi.

Potem sem se odpravil do tajnika medškofijskega odbora za kulturo Milana Knepa, s katerim sva govorila o namerah Vatikana, da sodeluje na Beneškem bienalu. Obema se je zdela ta zamisel nekoliko… »neiskrena? Ali pa gre samo za plah poskus, kako najti stik s trendi, ki so že nekaj svetlobnih let oddaljeni od časa, ko je bila t. i. krščanska kultura na višku?« Kakor koli že o tej temi bom še pisal…

Od tam sem se odpravil do pianistke in nekdanje ravnateljice, v prostem času babice, Vlaste Doležal Rus. Kako praznujejo in termin »katoliška« kultura občutijo glasbeniki? Popoldne pa sem se srečal še z dramskim igralcem Gregorjem Čušinom, ki me vedno navduši in pritegne s svojimi pronicljivimi odgovori. Tudi tokrat nisem bil razočaran in mislim, da tudi vi, ob poslušanju v nedeljo, ne boste.

Kot bi to še ne bilo dovolj, je bila zvečer v Galeriji Družina, odprta še ljubka razstava ilustracij Marije Prelog, iz knjige Polone Škrinjar, Živali nam govorijo.
Zato si nalivam opojni šampanjec kulture in ga dvigam na zdravje vseh ljudi, ki jim Prešernov praznik pomeni nekaj več!