Blažev blog

Doma jo imamo, našo Klaro. Meseci pričakovanja so v nekaj zadnjih dneh dobili epilog, ki je čudovit! Čeprav se je zdelo, da smo se čakanja že navadili in da je bil ob večerih pred spanjem odgovor, kdaj bo prišel dojenček, že rutinski, se je v nekaj dneh vse odvrtelo z neznansko naglico. Čakanje, pričakovanje ima svoj namen in če že pri mnogih drugih stvareh želimo poiskati bližnjice, priti do želenega takoj, 9 mesecev ostaja... Vse ima svoj čas. Tudi dan, ura in celo minuta poroda. Različni so razlogi (vem, da tu in tam tudi utemeljeni), zaradi katerih človek ne posluša te modrosti. Bodisi se prepusti rutinski navadi in zato ne prisluhne notranjemu glasu ali pa je svoje občutke povsem zatrl v sebi in so glasovi od zunaj močnejši (ker je tako navajen že od otroštva).

O modrosti rojevanja se v zadnjem času več govori tudi pri nas. Seveda je to tema mamic ali nosečnic, a s trojno izkušnjo „asistiranja“ pri porodu si mirne vesti jemljem pravico, da napišem naslednjo strnjeno ugotovitev: porodnišnice, kjer delo mora teči po nekem sistemu in pravilu, so pri prilagajanju osebnim zgodbam strašansko okorele in marsikdaj tudi odpovejo. Vsak porod je osebna zgodba in večja kot je porodnišnica (in seveda vse osebje z njo vred), več je zarjavelosti, rutiniziranosti, sistematizacije in manj prilagajanja, POSLUŠANJA! In slednje je bistveno. Časi, ko so porodnice pristale na rek: „Še vsaka je rodila!“ z enosmerno (rutinsko) komunikacijo, ko babica pristopica v porodno sobo, prej pa se je potikala kdo ve kje in naznani: no, zdaj pa bomo – v naslednji uri boste rodili!, taki časi k sreči tudi pri nas odhajajo. Z ozaveščanjem, izobraževanjem, predvsem pa z zavedanjem, da je najpomembneje prisluhniti sebi, svojemu telesu, moč in avtoriteta sistema počasi prehajata iz uslužbenca (zdravnik, babica...) k porodnici sami. Saj sta vendarle ona in otrok središče vsega dogajanja! In če se osebje tega zaveda in hkrati nudi vso strokovno in tudi čisto osebno pomoč z empatijo (da se v času rojevanja vživi v dogajanje in porodnico), potem naravni porod dobi svoje mesto.

V manj kot dveh urah, brez umetnih popadkov (kot npr. prvič) ali protibolečinske kemije (tudi drugič), se je tako na svet prismejala Klara, ki ni imela razloga za jok :) Hvala babici Marjeti in osebju Kranjske porodnišnice!