Blažev blog

Še en deževen dan. Morda bi nekoč nastal vsaj kak verz ali kitica na tak siv in pust dan, ko se misli obrnejo navznoter. Danes? Izguljena fraza: ni časa. Dragocene trenutke lovim ponoči in se pri knjigah, ki so vsepovsod naokrog, spomnim na blog. No, ni čisto res, nanj se spomnim vsakič, ko prebiram zapise sodelavcev: Jože, Matjaž, Jure,... Blogi so se prijeli in zanimivo, zabavno jih je brati. Danes je le padla odločitev, da se po mesecu premora vrnem. V enem od prvih zapisov sem razmišljal o dilemi: blogati ali živeti. Pa recimo, da sem vmes, v tem času od zadnjega zapisa, ki je bil 28. februarja, bolj živel.
Takrat sem obljubil tudi nadaljevanje razlogov za pisanje bloga. Predvsem sebi za spodbudo izpolnjujem obljubo.

5. Pisanje bloga vsak dan ustvari navado pisanja, ta pa daje temu, kar napišemo kredibilnost.

6. Vsakodnevno pisanje nam pomaga najti svoj osebni pisalni postopek. Izgubimo strah pred letenjem, najdemo pa svojo pot kreativnosti. Naučimo se na to, kaj narediti, ko potrebujemo ideje, kako poznati tisto, kar bi radi povedali, kaj nam je vedno težko povedati in česa se je vredno veseliti.

7. Vsakodnevno pisanje nas nauči povedati "notranjemu uredniku", kako naj bo tiho, dokler ne potrebujemo odziva.

8. Vsakodnevno pisanje nas dela boljše, globlje bralce. Navdušenje in razumevanje pisca prenesemo k tistemu, kar preberemo.

9. Vsakodnevno pisanje nas poveže z ljudmi. Veliko več ljudi "srečamo" prek zaslona kot pa bi jih iz obraza v obraz. In mnogi ljudje bodo poznali naš način pisanja bolje od naših imen.

10. Vsakodnevno pisanje nas napravlja arhitekte in gradbenike. Hranimo svojo preteklost, predstavljamo si svojo prihodnost. Navdušujemo in motiviramo tako sebe kot druge. Ustvarjamo nekaj, kar (lahko) spreminja svet, nekaj trajnega. Ustvarjamo izvirne prispevke, ki lahko pridejo prav drugim.

Kar visokoleteči stavki, kaj?