Blažev blog

Po delovnem popoldnevu sem zvečer doma ujel urico priprave na najino predavanje, ki je sledilo ob osmih. S Tino pomagava (menda že tretjo! sezono) pri pripravi na zakon, ki jo organizira Skupnost Emanuel. Tako sva tudi letos prišla na vrsto z najinim predavanjem o rodovitnosti v zakonu. S Tininim trebuhom, ki je zdaj že lepo okrogel, imava kar primerno temo. Hvala Bogu! Oba je letos (za razliko od lani) presenetil neizrazit odziv. Teme, kot so: koliko otrok imeti, kaj če otrok ne bo, kako načrtovati, tudi o naravnih metodah urejanja rojstev sva govorila, te teme so aktulne in močne. A vprašanj ni bilo, odziv pa tudi bolj medel.
Res pa je, da sva se po najinem delu odpravila domov, udeleženci so medtem šli na delo po skupinah. Eden od razlogov bi bila lahko tudi razporeditev sedežev v dvorani (po najino zgrešena), ki onemogoča tesnejši stik.

Radijski misijon, ki se jutri zaključuje, pa je, vsaj po klicih, vzdušju in neposrednih informacijah sodeč, druga zgodba. Odziv JE, in to pozitiven. Spet se je pokazalo, da radijski valovi ponesejo besede, ki zdravijo, izzivajo (odrini na globoko!) in kažejo pravo pot, daleč. Marsikdaj tja, kamor z drugimi načini ne uspejo prodreti. Dovolj je imeti ušesa in jih (vsaj na pol) odpreti. Kdor je to storil (pa čeprav v čisti anonimnosti in tihoti svoje sobice) je lahko dobil lepo popotnico za polnejše življenje.