Blažev blog

Danes smo pospravili jaslice. Bile so središče Vidovega zanimanja v tem delu sobe. Mnogokrat na dan smo jih obiskovali. Vzeli posebej Marijo, Jožefa in Jezuščka iz hleva, potem postavili nazaj. Poseben obred je bil napajanje ovc, ki so bile vedno žejne. Pa tudi svečko bi bilo treba vsakič prižgati in potem upihniti...

Zdaj jih ni več. Pomahali smo jim - pa - pa - in so šle v omaro za prihodnje leto. V spomin nanje je ostal samo ta, malo poseben kamen: precej dolg in ploščat. Sto tisoče let je ležal na samotni planoti Črne gore. Nazadnje tudi več tisoč let pod ledom, ki je pokrival orjensko gorovje. Potem pa ga je lepega sončnega avgusta pograbila roka, ga za nekaj dni pustila ležati v kombiju, nato pa se je z njim prepeljal v Ljubljano. Zdaj je prvič postal dekoracija človeškim očem. Za droben hip svoje zgodovine.