Včeraj sem bil v trgovini. Niso polnili polic, ampak praznili, pravzaprav odstranjevali božičnonovoletno okrasje. 3. januarja ... Pridem domov in čaka me gora reklam. Malo listam in iz njih že zrejo pustne šeme. 3. januarja ... Na obisku vidim trač revijo. Malo jo polistam. Ne vem, ali je bila svežega daruma ali stara. Ni pomembno. Pritegnila me je zgodba invalidnega para. On je med spanjem doživel infarkt hrbtenjače, ona prometno nesrečo. Oba sta na vozičkih ... Iz zgodbe veje optimizem, oba imata načrte. Ne moremo biti na vse, kar nas doleti v življenju, pripravljeni, lahko pa sprejmemo in s tem živimo.
Kategorija: "Osebno"
Svojemu angelu
sem rekel
ob začetku leta
podari mi luč
s tvojo pomočjo hočem
imeti negotovost trdno v rokah
moj angel
je odgovoril
stopi v negotovost
položi svoj obstoj v božje roke
(Jože Till)
Jaslice, izraz naše vere. Les - danes za jasli, kmalu za križ, kjer bo tisti, ki se je danes rodil, trpel in umrl. Votlina - danes zavetišče, kmalu prostor, kamor bodo položili mrtvega in od koder bo vstal. Jezus - danes sredi med hrano za živino, kmalu v evharistiji naša hrana za večno življenje. Luč - danes zvezda sveti trem modrim, kmalu luč vere nam smerokaz za nebeško kraljestvo.
Na državni praznik praznuje država, torej državljanke in državljani. Verjamem, da so mnogi to danes storilo, a na zunaj ni bilo tega videti. Nekoliko sem se danes vozil naokrog, videl novoletno lepo in tudi kičasto okrašene hiše, a malo slovenskih zastav. Žalostno. Pokojni Tone Pavček je lepo dejal: Mnogi med nami, tudi najvišji duhovi našega rodu, so želeli videti, kar mi gledamo, pa niso videli. Nam je bilo dano, da smo za njimi, ki so napovedovali pomlajenje in prerojenje, prišli do krone vsega, do državnosti, do srčike stvari, do samostojnosti. Resnično je, da se tega svojega novega stanja, še prav ne zavedamo, ne v svoji zavesti, ne v svoji odgovornosti. Smo kot nekakšna neodporna drobna mladika, vendar smo preizkušena sadika, ki je vzdržala tisočletje, ki bo zrasla v zdravo drevo..
Tema. Tesnoba. Strah. Negotovost. V človeku vzbrsti želja po svetlobi. Želi si biti svetal. Vase usmeri reflektorje. A ne gre. To ga blešči. Komaj odide Miklavž, se mesta in vasi odenejo v luči. Na ulicah in hišah se pojavijo jeleni, sanke, snežinke in vse drugo. Razen Jezusa. Kot da bi ga postavili na cesto. Duše si v adventu grejemo z božičnimi pesmimi, z darili in vonjavami. Kot da bi bil božič. A brez Jezusa. Božič je praznik Jezusovega rojstva. Velik, a hkrati preprost dogodek. Ni samo spomin. Je spodbuda. Je vnovični klic: Bog nas ljubi! Tisti otrok je prišel na svet za vse ljudi. Ne samo za izbrane. K sebi vabi vse. Njegova toplina sega čez meje razuma. Vabi tudi tiste, ki nočejo slišati ali razumeti. Nikogar ne sili. Le čaka. Do neskončnosti, do večnosti.