Drage prvoobhajanke, dragi prvoobhajanci, drage naše hčere, dragi naši sinovi! Pred približno sedmimi leti smo bili prvič skupaj v cerkvi. Takrat - to je bilo pri krstu - ste bili še tako majhni, da smo vas prinesli v naročju. Bilo je zelo lepo in slovesno. Od takrat smo se velikokrat pogovarjali o Jezusu, skupaj molili in bili pri maši. Danes pa je za vas napočil poseben dan, ko je v cerkvi znova vse slovesno. Ni vas bilo potrebno nesti. Zdaj ste že veliki in že veliko veste in ste Jezusa, tako kot mi, vzeli za svojega velikega prijatelja. To nam veliko pomeni in zelo smo ponosni na vas. Upamo, da vam bomo starši in sorodniki še naprej dober zgled, da boste tudi vi živeli Jezusove besede, ko pravi, da se ljubimo med seboj, da imejmo drug drugega radi.
