Matjažev blog

Še vedno v duhu stavkov iz prejšnjega bloga, sem se včeraj podal na pot v Trst. Sram bi je moralo biti, a prvič sem šel v to mesto. Predlani sem se samo peljal skozenj, to ni štelo za obisk. Šel sem na podelitev nagrade Nadje Maganja Jevnikar. Prejela jo je rojakinja iz Argentine, učiteljica Angelca Klanšek. Zasluženo, saj je svoje delo opravljala prostovoljno, srčno, predano, v skrbi za slovenstvo ... Večer je bil zelo argentinsko obarvan - z Markom Finkom, Zalko Arnšek ... Nagrajenko je prišel pozdravit tudi nadškof Uran, ki zdaj prebiva v Trstu. Torej, brez težav sem se v dobri uri iz Ljubljane pripeljal v Trst, parkiral, našel Društvo slovenskih izobražencev na Donizettijevi ulici, kjer je potekala prireditev, našel parkiran avto in tudi pot nazaj. Navigacija na telefonu mi je bila v pomoč, a se nisem upiral samo nanjo.

Steve Jobs je rekel: “Ko sem bil star sedemnajst let, sem prebral, da je treba vsak dan življenja živeti, kot bi bil tvoj zadnji, prišel bo dan, ko boš imel prav.” Rekel je še: "Name je naredilo vtis in zadnjih petintrideset let se vsak dan pogledam v ogledalo in se vprašam, kaj bi počel, če bi bil danes zadnji dan mojega življenja. Karkoli je bil odgovor, če se je predolgo ponavljal, sem vedel, da moram neka spremeniti.” S tem stavki sem se prvič srečal pred nekaj tedni. Po naključju sem nalatel nanje. Ne neham premišljevati o njih. Sprva so se mi zdeli kruti, nespodobni. A potem, kar nenadoma pride obdobje, trenutek, situacija, ko se ti zdijo še kako na mestu. Ko si zaželiš sanjati in da bi se sanje uresničile ...

Vrtnice so pod streho. Gre za duhovna razmišljanja za mesec junij. Napisala jih je pisateljica in profesorica Berta Golob, ki jih je tudi prebrala za Radio Ognjišče. Snemala sva na njenem domu. Gospa Berta je sprva prebirala s tabličnega računalnika, pri tretjem snemanju je brala z že natisnjenih knjižic. A sva v nadaljevanju znova prešla na tablični računalnik. Zakaj? Tako branje je potekalo veliko hitreje, saj sva lahko velikost črk, vrsto pisave in razmak med vrsticami poljubno spreminjala oz. povečevala. Tisk v knjižici je namreč zelo droben, razmak med vrsticami enojen, pa še pisava je taka, da je preglednost manjša. Skratka, veliko težje berljivo (pa ne le za 80-letno gospo Berto). Ob tem razmišljam, kaj s takim varčevanjem pridobimo. Vrtnice so namenjene branju. Brali jih bodo duhovniki, brali starejši in bolniki. In ob tem bi se veliko manj mučili, veliko lažje bi jim šlo, če bi bil tisk drugačen. Varčevanje za vsako ceno? Preberite tudi prejšnji zapis o vrtnicah in novico na spletni strani RO. Vrtnice lahko prebirate tudi na spletu, kmalu jih boste lahko tudi poslušali v našem audio arhivu.

Se bo treba navadit na nov denar. A to bo že kako, da bi le bil v naših denarnicah :-)

Danes ste v svoja srca prvič prejeli Jezusa, ki je božji prijatelj vseh. Naj bo vedno vaš prijatelj. Prijetno je, ko imamo Jezusa v srcu. Tudi ko je zunaj oblačno in hladno, nam je toplo, saj je Jezus sonce - sonce našega življenja. Njegov dom je tabernakelj, dom miru. Naj vedno z mirom napolni vaša srca.