Matjažev blog

Za oddajo Naš gost sem se odpravil v bližino doma, na Trstenik nad Kranjem, kjer je duhovniški dom salezijancev. Kar nekaj sogovornikov sem že tam našel: Franca Levsteka in Avgusta Horvata. Tokrat sem obiskal Staneta Okorna, ki je na prvi sveti večer praznoval 89. rojstni dan. Pa jih ne kaže toliko. Svež je in vitalen. Ko sem prišel, je sedel za računalnikom in prevajal iz italijanščine. Pred kratkim je prevedel še neko drugo delo. Bil je tudi odličen sogovornik z zelo dobrim spominom. Užitek je bilo snemati in urejati oddajo. Več

Z današnjim praznikom Jezusovega krsta se zaključuje strogo božično praznovanje. Letos sem se odločil, da bom kar tri oddaje Slovencem po svetu in domovini namenil temu, da bi v Sloveniji pa tudi drugod po svetu slišali, kako rojaki praznujejo božič. Prva taka oddaja je bila na božič, druga na novoletni dan in tretja danes. Občutek je dober, čeprav vem, da nisem predstavil vseh skupnosti. Ni časa in ni možnosti. Morda pa kam pokličem še ta teden. Iz pogovorov je bilo čututi, da jim veliko pomeni ohranjanje običajev, ki so jih s seboj v novi svet prinesli njihovi starši ali stari starši ter tudi to, da imajo ob sebi slovenskega duhovnika.

Na zadnji dan leta od štirih do sedmih sva s tehnikom Andrejem Pušenjakom pripravila poseben predsilvestrski program. V njem sva se spomnila letošnjih festivalov in tudi ljudi, ki so letos umrli. Med njimi tudi Stevea Jobsa. To je eden od njegovih citatov: Vaš čas je omejen, zato ga ne tratite z življenjem tujega življenja. Ne bodite ujeti v dogmi – kar je življenje z rezultati razmišljanj drugih ljudi. Ne dovolite, da hrup tujih mnenj zaduši vaš notranji glas. In kar je najbolj pomembno, imejte pogum za sledenje svojemu srcu in intuiciji. Nekako že vesta, kaj si resnično želite postati. Vse ostalo je drugotnega pomena.

Ta teden radijci molimo za domovino. Vsako jutro ob 5h v živo. Danes sem se namenil priti. Je že skoraj kazalo, da ne bo šlo. Spat sem šel ob 1.30. Budilko ob 4.15 sem preslišal. A se je ob 4.23 zbudila žejna hči. To sem razumel kot znamenje. Se hitro oblekel in šel na pot v noč. Prišel v razsvetljeno, toplo in polno kapelo. Lepo doživetje.
Pa še to. Včeraj popoldne sem razmišljal, kako bom danes ob prvem petku za kakšno izjavo o pomenu obiskov bolnikov poklical bolniškega duhovnika Mira Šlibarja. A on je bil ob petih v kapeli ... Kaj sva posnela, boste slišali dopoldne.

Včeraj v dnevnem pasu, danes v jutranjem, jutri v popoldanskem, v ponedeljek v dnevnem - tak je te dni moj radijski urnik. Ne, ni težko. Prav veselim se takih blokov. Bolj kot 'padalskega' moderiranja enkrat ali dvakrat na teden. Tako bom gotovo naletel na manj min: kakšno osmrtnico ali obvestilo bom vsaj trikrat videl in bo šla lažje z jezika, studio mi bo bolj domač ... Bi kar delal tako. Živo moderiranje ima namreč poseben čar, to je slad radijskega dela. K slednjemu seveda sodijo tudi priprave, terenska snemanja, montaža ... raznoliko, pestro, razgibano, a slad ostane slad. Saj so mi že pred leti govorili, da človeku delo pred mikrofonom pride pod kožo ... in noče ven.