20. dan novega leta je? Noro. Kmalu bo konec meseca in naslednji bo sploh kratek - en dva tri bo tu marec ... Takrat bo pa tudi že topleje ... :-) Šele včeraj sem prišel do inventure za leto 2010. Zanimivo je bilo brskati po dnevniku, se spominjati in zahvaljevati za Njegove dotike. Nedavno sem bral o človeku, ki si vsak večer vzame deset minut, da 'gre' skozi dan: da premisli, s kom se je srečal, kaj je ob tem doživel, kaj je počel in kaj je bilo pri tem dobro ter to ohrani, slabo pa zavrže. To mu omogoča rasti, zrasti iz povprečja, kajti kot pravi: Za povprečnost ni nihče pripravljen plačati.
P.S. Miško je od včeraj znova v naravi :-)
"Lepo pozdravljeni, sem miško in sem domači ljubljenček. Ampak le za kratko. Danes me je med raziskovanjem ujel stari ata mojih skrbnih varušk. Samo poglejte: domek imam opremljen z vato, hrana je prvovrstna, razgled pa imam na vse strani. Suuuper! Jutri bo razburlijvo. V mojem premičnem domu me bodo odnesli v vrtec. O, otroci bodo gledali z veliki očmi. Pa vzgojiteljice tudi. Če bodo odprli pokrov, jim bom ušel in to bo vika in krika. Ha, ha, ha. No, ne vem če mi bo ta pobeg uspel. Sicer pa se ena od moji skrbnic zavzema, da bi me kmalu spustili na travnik oz. njivo. Če bi bilo poletje, bi mi to zelo ugajalo, zdaj pa me čakajo mrzla tla. Raje sem v bližini ljudi. Ti pravijo, da jim delam škodo, a tudi jaz moram živeti. Pa saj ne pojem veliko, poglejte kako sem majhen. No, to je vse za danes, morda se še kdaj vidimo. Srečnoooooo!"
Na srečo ali na žalost se z avtom vozim med tednom. Ob nedeljah smo večinoma doma in gremo na kakšen bližnji izlet. Tudi danes smo šli na daljši sprehod in srečali veliko ljudi. Kasneje sem ugotovil, da je bilo veliko ljudi tudi na cestah. Moral sem namreč na pot. In jezil sem se na 'nedeljske' voznike, ki so mečkali, vozili počasi, niso vedeli ali bi zavili ali ne, zabremzali ali ne ... Med tednom vse to poteka precej drugače, precej bolj elastično.
Precej elastičnosti od nas zahteva tudi življenje. Človek načrtuje in se dogovarja, razmišlja in meri, Bog pa odmeri po svoje. Včasih pošteno preseneti in postavi na glavo. Če je telo trdo, potem boli. Če je elastično, pa ne.
Znati biti prilagodljiv in sprejeti božjo voljo.
Naše oči so v teh dneh uprte v daljno Avstralijo, v državico Queensland - Kraljičino deželo. Poplave so zajele tri četrtine države, veliko ljudi je prizadetih. Seveda me je zanimalo, kako je z rojaki. Prvič je o tem 6. januarja poročal Mirko Cuderman (preberite novico), v tem tednu sem nekaj dni zaman skušal vzpostaviti stik z njim, danes mi je le uspelo. Povedal je, da so mu po nekaj dneh vzpostavili telefon, interneta pa še nima. Z veseljem sta z ženo Anico pripravila poročilo za oddajo Slovencem po svetu in domovini. To je poročilo o tragediji in o njeni pozitivni plati.
Na fotografiji je Ivan Pišotka, ki je moral zaradi narasle vode pred tremi tedni zapustiti svoj dom.
Prvi teden je bil zelo pester, pa tudi težak. A težke stvari in preizkušnje ljudi medsebojno utrdijo in povežejo. Ne bom pisal podrobnosti, z višine tisoč metrov nad morjem so videti nepomembne. Ta teden bo treba poravnati višek ur in zbrati pogum. Nekomu bi rad odprl oči, da bi spoznal, da ne dela prav. Pred časom sem že tega lotil. Bilo mi je težko, zbiral sem pogum, molil. Potem sem le storil korak - napisal prijazno e-pismo. Odziv je bil precej boljši kot sem pričakoval. Upam, da tudi zdaj šlo. In zakaj ne povem naravnost? Zato ker ta oseba tega ne bi prenesla. Nočem prizadevati, le pomagati.