Danes je nedelja Svetega pisma. Zanimivo: jeruzalemska izdaja Svetega pisma na zadnjem knjižnem sejmu prejela nagrado za najlepšo slovensko knjigo.
Najlepšo knjigo imamo. Pri nas to ni le knjiga na knjižni polici (ker je nimamo :-) ), je pa zato knjiga na nočni omarici (in se na njej včasih nabere prah). Otrokom radi preberemo kakšno zgodbo iz Svetega pisma (tistega rdečega ali pa kakšnega sodobnejšega). Sam raje vzamem v roke elektronsko SP oz. Novo zavezo, ki jo imam naloženo na mobilcu in sem naročen na dnevno prejemanje božje besede prek e-pošte. Upam, da bo tudi tako pognala korenine v meni, se udomačila in obrodila sadove.
Zanimivo je današnje drugo berilo: Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno. (1 Kor 1)
Nadaljevanje tistega o potrpežljivost.
Včasih, ko se čutiš zelo pomembnega,
včasih, ko ego tvoj cveti,
včasih se ti zdi samoumevno,
da najsposobnejši v prostoru si,
včasih, ki si mnenja,
da tvoj odhod povzročil luknjo bi,
ki se je ne bi dalo več zapolniti,
vzemi vedro
Presneto debelo koža si mora pusti zrasti človek, če hoče preživeti v današnjem svetu. Debelo zato, da mu ne pride do mesa, žil in živcev vse sorte polen in osti, ki mu jih mečejo pod noge in s katerimi ga zbadajo. Hudo je to, da so 'storilci' na prvi pogled videti lepi, prijazni in dobri. Ja, dobri. Vse delajo samo iz dobrote. Samo ne vedo, da preveč dobrote škodi.
Pa mi govorijo o potrpežljivosti. Ja, OK, se strinjam. Jo jemljem. V rednih odmerkih. A kaj, ko se telo navadi na ta lek? 'Pa povečaš odmerek.' Aha, zanimiv nasvet. A jaz vem, da to ne more iti v nedogled. Enkrat se bo film strgal. Enkrat bo počilo.
Potrpljenje je božja mast, a gorje mu, ki se z njo maže. (slovenski pregovor)
Sem med tistimi, ki bo konca 'vlekel' obdobje veljavnosti letne vinjete za leto 2010. Pa ne da ne bi imel nove vinjete. O, ja, imam jo že nekaj mesecev. In zakaj je ne namestim? Nobenih posebnih razlogov ni, razen estetskih. Se mi zdi, da ne paše. In kot vidim, ne paše prav za prav na nobeno barvo vozil :-) Upam, da bom že decembra kupil in nalepil novo letno vinjeto.
Podaljšanja veljavnost za leto 2010 pa ne velja za letno kartico Urbana. To sem zelo izrazito občutil danes. Z radijsko Urbano sem se podal na vožnjo z mestnim avtobusom proti Pražakovi, kjer sem imel javljanje s Kompasa. Že voznik mi je rekel, da je neveljavna, a naj vseeno vstopim. Kasneje sta prišla nadzornika z mestnim redarjem in vožnje bi bilo skoraj konec. Odzem vinjete, zapisnik, izročitv plačilnega naloga - so bili naslednji koraki, ki sem jih v sramu pred drugimi potniki v avtobusu komaj dojemal. Nadzornike sem komaj prepričal, da imam javljanje in da moram priti v mesto, sicer bi me kar vrgli z avtobusa. Nadzornike uporabe Urbane sem si včeraj dodobora ogledal, saj so me kontrolirali tudi na vožnji iz centra v Šentvid. Očitno je tako leto oz. so taki dnevi ...
V ponedeljek, 17. januarja, je godoval sveti Anton Puščavnik, zavetnik živinorejcev, pastirjev, mesarjev ... Zato smo se danes podali nad Mače nad Preddvorom, kjer je bila tradicionalna sveta maša za blagoslov našega dela, zlasti pri reji prašičev in druge živine. Poudarjeno je bilo, da so nam svetniki zgled na poti življenja. Prav tako, da ne moremo na enkrat narediti velikega koraka k svetniškemu življenju, ampak so pomembni in potrebni manjši koraki. Po maši je bila licitacija mesnih izdelkov, izkupiček je šel za vzdrževanje podružnične cerkve svetega Miklavža. Dober domači hlebec kruha z medico in s klobaso smo zlicitirali tudi mi. Večerja je bila torej zelo okusna :-)