Otroci prvega razreda osnovne šole v našem kraju so morali ta teden pripraviti nastop z zgoraj napisanim naslovom. Malo me je skrbelo, kaj bo. A naša prvorazrednica je stvar sestavila sama. No, majčkeno ji je pomagala mamica, a ideje so njene ... V bistvu sem kar zadovoljen, sem mislim, da bo slabše, predvsem, da bo rekla, da sem zaljubljen v računalnik ali mobitel in da skoz' vanj gledam ...
Stalnica jutranjega programa je vremenska napoved v živo. Nekateri imajo radijsko budilko nastavljeno na 6.20 in želijo najprej slišati, kako bo z vremenom tekočega dne in še malo naprej. To nam povedo strokovnjaki - vremenoslovci oz. dežurni prognostiki z Urada za meteorologijo na ARSO. Sogovorniki radi odgovorijo tudi na kakšno voditeljevo vprašanje in so na splošno zanimivi in raznovrstni ljudje, nekateri zelo prijazni, drugi odrezavi, tretji imajo dober smisel za humor. Danes je bil dežuren Andrej Velkarvh, ki rad zaključi s kančkom humorja. Tokrat je bilo drugače ...
Danes sem vstal s precej lažjim srcem kot pred tednom dni. Razlog: pogled v koledar. Prejšnji teden je bil res eden močnejših: redni dežurstvi v ponedeljek dopoldan in v sredo zjutraj, redne rubrike Kuhajmo s sestro Nikolino in redna oddaja Slovencem po svetu in domovini. Za dodatek pa še: v torek Naš komentar, vodenje Unichema in Gradimo odprto družbo, v sredo Glasba z znamko in v soboto Naš gost. Z eno besedo: 'nidani'. Ob vsem napisanem še osebne zadeve: torkova malica za sodelavce (še dobro, da se je s. Nikolina javila, da jo pripravi), birma, šmarnice ... Vse to je udarilo na glas. No, ta teden bo bolj na 'izi' in mislim, da bo tudi glas prišel nazaj. Vsaj do sobote, ko povezujem 2. Festival oktetov Kranj :-)
Vedno kar nekaj časa tuhtam, koga naj izberem za oddajo Naš gost. Glede na tip oddaje naj bi šlo za osebo, ki je v jeseni življenja. Oddaja namreč pregledno skozi pogovor z gostom opisuje njegovo delo in življenje. Tokrat sem se odločil za mlajšo osebo (je le nekaj let starejša od mene). Ob vsakem srečanju mi je delovala zanimivo, odprto in atraktivno. Pa sem si rekel: zakaj pa ne bi bilo tudi nekaj mlajšega slišati v oddaji. Nastal je zanimiv pogovor, ki sva ga sicer posnela že pred mesecem, saj jo je nato pot spet vodila v ZDA. Več boste izvedeli na tej povezavi.
Ko se znajdem pred kopico nalog, se vedno sprašujem: Kaj najprej narediti in kaj lahko naredim potem? Lotim se razvrščanja. Osnovni kriterij je čas: do katerega datuma, morda celo ure ali minute mora biti nekaj narejeno. Potem pa razvrstim še po pomembnosti. In nadalje pogledam, kaj je lažje in kaj težje. Vem, slišal sem, da je treba najprej narediti težje stvari, na koncu pa lažje. Tako 'najboljšo energijo' vložiš v pomembne stvari. Ampak meni se vedno to ne da. Saj me potem tepe po glavi, a priznam, da mi je veliko lažje najprej narediti morda lažjo, a zato prijetnejšo nalogo. Tudi zdaj sem se odločil tako. Če bi se odločil drugače, bi (morda) tega zapisa sploh ne bi bilo.