Družinski izlet v Benetke zelo uspel! Z avtom smo šli do Mester, parkirali (na parkirišču Ca' Marcello za ves dan plačali 4 evre), šli z vlakom do Benetk (vozovnica 1 evro na osebo), nato pa peš raziskovali ulice, si ogledovali kanale in pročelja hiš, seveda tudi stojnice. Z vaporetom (za 6,5 evra na osebo) smo se popeljali po Grand kanalu do otoka Lido, kjer so otroci uživali na čudoviti plaži in se seveda načofotali v morju. Nazaj grede smo si pogledali še Doževo palačo in trg svetega Marka, pa spet na vlak do avta. Prijeten sproščujoč in ravno prav dolg odklop.
Včeraj smo imeli dvakrat tudi nagradno igro, nagrada je bila dve vstopnici za koncert mehiške glasbe v Portorožu. Kljub dopustom in počitnicam je bil lep odziv in nagrajenca sta bila iskreno vesela: Emil je rekel, da tovrstne glasbe še ne pozna, jo bo pa spoznal z našo pomočjo, res iskreno vesela pa je bila Rezka iz Portoroža ... Upam, da kaj lepega, pa četudi ne nagrade, prinese današnji dan :-)
Ob takih oblačnih in deževnih dneh spomini radi odletijo v zakladnico lepega. V petek sem izkoristil dan. S kolesom sem se podal na Ljubelj, kjer sem v Oazi miru posnel reportažo o obisku maturantov iz Argentine v Sloveniji. Prijeten pogovor je nastal tudi z njihovim voditeljem Francijem Žnidarjem, sicer predsednikom Zedinjene Slovenije. Več v naslednji oddaji Slovencem po svetu in domovini.
'Kdaj si zadnjič kakšno stvar naredil prvič' se v eni svojih pesmi sprašuje Andrej Šifrer. Vsakič se zdrznem tudi sam: sem obstal ali iščem, uporabljam ali preiskušam, čistim ali gradim, ustvarjam ali ponavljam. Priznam, da je več vsega drugonaštetega v mlajših letih. Zdaj energijo posrkata služba in družina. Ampak nisem še vrgel puške v koruzo: saj bodo otroci odrasli in prišel bo čas ... Sem pa toliko bolj vesel, ko vidim mladega človeka, ki ni apatičen, ampak išče, raziskuje, pokaže zanimanje ... in se ob tem uči, izpopolnjuje, gradi, nabira izkušnje.
Ko sva kupovala različne otroške stvari, sva ponavadi pogledala, če se je dalo dobiti kaj rabljenega. Zakaj bi namreč kupovala novo in plačala več, če pa so rabljene stvari prav tako dobre, pa še komu pomagaš znebiti se stvari, ki jih ne potrebuje več. Voziček, sedež za kolo in posteljico sva našla s pomočjo interneta. Vsakič sva tudi ogledala in nekaj stvari tudi našla v trgovini z rabljeno opremo Šparovček v Medvodah. Prijazne lastnica in prodajalke so se vedno potrudile. Zato mi je bilo toliko bolj čudno, ko mi je lastnica zadnjič rekla, da 31. julija zapira. Pa ne da ne bi šlo, a dobila je drugo službo z bolj prijaznim delovnim časom. Po eni strani mi je bilo hudo, po drugi pa sem ji zaželel veliko uspeha pri novem začetku.