Matjažev blog

Niti slučajno si ne bi mislil, da bo tretji zapis po vrnitvi na blog žalosten in bolj kot z dejstvi in napovedmi radijskega dogajanja prepleten z vprašanji in čustvi. Tako pričakovana prosta sobota se je ovila v črnino. Telefonski klic, ki sporočil tragično vest o kolesarski nesreči, ki je pretrgala življenjske niti v širši družini in v sosedstvu, je spremenil vse načrte. In sprožil mnogo vprašanj: kako je to mogoče, zakaj je On to dopustil, ko bi lahko 'divjak' obšel kolesarja, zakaj prav ta dva, kakšno sporočilo ima to za ostalo kolesarsko skupino, pa še bolj za bližnje ... kje je On, je v tem trenutku pogledal stran, nas zapustil? Kako, če ve za vsak las na naši glavi? Nam bo kdaj znano? Njegova sporočila in znamenja so včasih tako nerazumljiva, da ga ni na zemlji, ki bi jih znal razvozlati in razložiti. Tolažba je lahko le vera, ki ni utemeljena na razumu, ampak na spoznanju. In pustiti času čas ter bolečini, da se izjoče ...

Zanimiv preplet: ta četrtek bomo v oddaji Ob radijskem ognjišču pogledali proti Lurdu. Ta dan bo 157. obletnica zadnjega prikazanja Marije mali Bernardki. "Če pogledate zgodovino, se Marija prikaže v težkih, dramatičnih časih," pravi Vittorio Messori, ki je raziskoval lurško dogajanje in tudi: "V skoraj vseh videnjih – ponavljam, govorim vedno in samo o tistih, ki jih je Cerkev uradno priznala – se Marija prikaže, da bi potožila, da je vera v njenega Sina zanemarjena." Slišali bomo pesem o Mariji, ki jo je napisal Arsen Dedić, pa tudi Terry Jacksa bomo zavrteli in Dušo Počkaj za začetek ... Se slišimo.

Halo :-)

Načrti druge polovice preteklega tedna so se dobro iztekli. Četrtek je bil kar naporen in se je končal z glavobolom, zato sem v petek malo kasneje prišel na radio, a potem tudi pozneje nehal. Sobotni piknik je bil OK. Bilo je vroče, zato smo iskali vse kvadratne centimetre sence. Vesel sem, da mi je uspelo po dolgem času uspelo pripraviti pravi žar, ne le speči v električni ponvi ... Nedelja je bila bolj kot ne ležerna, le zvečer mi je uspelo skočiti na kolo - prvič letos :-(

V tem tednu sem si zadal precej nalog. Starejši dve hčeri sta na oratoriju, za mlajši bo poskrbela žena, ki so se ji tudi začela zaslužene šolske počitnice.  O dolgih počitnicah, ki jih imajo šolniki, je slišati dosti očitkov, a si jih zaslužijo - verjemite mi :-) Torej, seznam 'to-do' za ta teden je obsežnejši. Poskusil bom pripraviti največ za prihajajoče oddaje, saj bi bil tudi sam rad deležen nekaj počitniškega utripa z družino v prihodnjih dneh julija. Na pravi dopust gremo šele avgusta in treba bo zdržat do takrat ;-)

Ob radijskem ognjišču bo še naprej prepleteno z zlatim jubilejem revije Ognjišče. Ta teden bodo z nami Aphrodite's child, Nada in Bee Gees. V Slovencih po svetu bomo poslušali prvi del pričevanj z 22. Tabora Slovencev po svetu ... Zelo zanimiv bo jutrišnji Utrip Cerkve. V oddaji bomo  spoznali današnjo godovnjakinjo Marijo Goretti. Mučeniške smrti je umrla leta 1902 in stara je bila 11 let. Tako kot njena zgodba me je presenetila zgodba Aleksandra, ki je najprej skušal vzeti devištvo, nato pa jo skušal umoriti. Bog mu je podaril milost spremenjena, dočakal je 89 let in bil leta 1965 celo na razglasitvi Marije Goretti za svetnico. No, to zgodbo nam bo predstavil David Jensterle, ki je župnik v Bistrici pri Tržiču, ki je edina župnija posvečena Mariji Goretti na slovenskih tleh.

In pravkar sem izvedel, da me v tem tednu čaka še en zanimiv intervju, in sicer z rojakom iz Argentine Tonetom Oblakom ...

Pestro bo, upam, da vročina v drugi polovic res popusti, drugače mi bo zakuhalo prav zares ;-)

... vrnitev :-)

Pet mesecev blogovskega mrka. Ves čas sem imel blog nekje na seznamu stvari, ki jim moram oz. bolje rečeno želim opraviti. Je bilo krivo pomanjkanje časa? Je blog prehitelo kaj bolj pomembnejšega? Krivično bi bilo reči, da se v tem času ni zgodilo nič. Nikakor. Ogromno se je zgodilo. In žal mi je, da je marsikaj ostalo nezabeleženo. Mogoče bo zagledalo luč sveta v naslednjih zapisih.

Pred nami je nekaj zelo pestrih dni. Danes me najprej čaka kup domačih opravil. Upam, da jih opravim čim prej in bom lahko z najmlajšima puncama skočil v kakšen bazen, sicer pa zvečer vsaj v kino. Jutri bom ves dan v službi. Zjutraj bom poskusil pripraviti oddajo Ob radijskem ognjišču, nato bom skočil na Vseslovensko srečanje v državni zbor, ob 15.00 me čaka dežurstvo na programu in zvečer Ob radijskem ognjišču v živo. Petek bo spet delaven kot le kaj. Konec tedna bo - kot zdaj kaže - prost delovnih obveznosti. V soboto bomo imeli piknik, v nedeljo pa imamo v kraju semenj. Meni se zdi, da bomo mi bolj kot ne poležavali in se sestavljali.

Mogoče še kakšna o Ob radijskem ognjišču. To je oddaja, ki jo pripravljam od 16. aprila in je naslednica Karavane prijateljstva. Slednjo je 17 let pripravljal Alberto Pucer, ki se je 20. marca rodil za večnost. R.I.P. V oddaji Ob radijskem ognjišču tako še naprej predvajamo zimzelene melodije in prebiramo lepe misli ... V poletnih mesecih bo izbor glasbe povezan z zlatim jubilejem revije Ognjišče. Ta letos praznuje 50-letnico in v vseh teh letih je predstavila veliko število glasbenikov. Pobrskal bom po starih letnikih in nato še po našem glasbenem arhivu ter skušal pričarati lepe trenutke. Za jutrišnjo oddajo imam namen predstaviti Pata Boona, Barrya Ryana in Bobbya Sola. Začeli pa bomo z Otom Pestnerjem in tisto, aktualno za ta čas: Tople julijske noči ... Se slišimo :-) in beremo ;-)

Ta mesec sem začel brati v studiih Knjižnice slepih in slabovidnih v Ljubljani. Kot prvo mi je bilo dodeljeno delo Martina Walserja z naslovom Ljubeči moški. Govori o Wagnerju in njegovi ljubezni do Ulrike. Do nje je prišlo v umetnikovi jeseni življenja in ob veliki starostni razliki med njima, začela se je v zdravilišču, nadaljevala in končala se je s pismi. Knjiga, ki jo je izdala celjska Mohorjeva, ima 248 strani, za slepe pa je dolga devet ur in pol. Ker je bilo to branje brez priprave, mi je vzelo približno šestnajst ur. Snemanje poteka samostojno in vsak sam popravlja morebitne napake, ki ob tem nastanejo. Ker bereš a prima vista, slej ko prej pride do zatikanj, zabranj ali do kakih tujih imen, katerih izgovajavo si je treba pogledati. V tej knjigi je tudi nekaj povsem francoskih stavkov ... A nič ne de, v tem hobiju skrajno uživam. Zdaj imam že v rokah naslednje delo Še vedno vihar Petra Handkeja. Prve steani so zelo zanimive ..

Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta znova pripravila izjemen večer ob podelitvi Tischlerjeve nagrade. To je letos prejel skladatelj, akademik Lojze Lebič. Nagovarjajoče in vest izprašujoče so njegove besede, ki jih je izrekel ob zahvali. Nagrajenec je v zahvalnem govoru dejal, da je glasba umetnost, ki naj človeka in družbo vodita k boljšemu. Zaključil je takole: »Slovenci smo nadarjen narod, a to, kar nam tudi danes manjka, je povezanost, enotnost. Tako glede bridke polpreteklosti, temeljnih državniški zadev, kot v razmerju do rojakov v zamejstvu in po svetu ... V tem vse bolj razgretem svetu nam je potrebna enotnost, složnost, ki bo temeljila na štirih stebrih: spoštovanje materinščine, poznavanje zgodovine, povezanosti po veri naših prednikov in občutljivost do vseh treh Slovenij: državne, zamejske in zdomske. Pri tem pa budno spremljati trenutna dogajanja in misliti na prihodnost ... Ne gre spregledati preteklih časov, ki so bila tako za Slovenijo kot Koroško tudi strašna in brez milosti ter naše lastne odgovornosti … Nocoj ni čas za malodušje. Smo maloštevilen, a ne majhen narod. Slovenske znanstvenike, umetnice in umetnike, tudi glasbenike, srečamo med najboljšimi in najbolj uglednimi po vsem svetu … Želim si, da bi vse kar ustvarjam zrcalilo duha in modrost mojih koroških prednikov. Vsem pa želim mir in da bi si ostali zvesti!«