Matjažev blog

Prvič sem doživel vetrovno Vipavsko dolino.  Čeprav ni zelo pihalo, je bila izkušnja in pol. Snemal sem na Mirenskem gradu in v Črničah. Obiskal sem upokojenega župnika mons. Aleksandra Lestana. Star je 93 let, duhovnik je že 70 let, sicer pa bister, jasen v besedah, tudi duhovit, vozi avto in ima elektronsko pošto :-) Med drugo svetovno vojno je bil kaplan v Idriji. Marsikaj je tam doživel, videl in srečal ... To mu dalo izkušnjo, da se je kasneje nikoli ni zanimal za politiko in stranke. Zanimiv je njegov pogled na odnos ljudi do duhovniškega poklica nekdaj in danes in kje črpa vir, da je toliko let duhovnik ... Oddaja Naš gost bo na sporedu v soboto, 22. septembra 2012, ob 18.30.

Naš Peugeot je od prejšnjega tedna polepljen in bolje viden :-) Lidija pa je poskrbela, da bodo trenutki na radiu bolj sladki. Bomo videli, koliko časa bo zdržala pet kilogramska Nutella, ki jo je včeraj prinesla.

Me je zelo imelo, da bi se letos pridružil kolesarskemu romanju Od Marije k Mariji, a se zaradi obveznosti nisem prijavil. To je bil namreč prvi delovni teden po dvotedenskem dopustu, nalog torej precej. A naneslo je tako, da sem se romarjem pridružil za en dan. Zjutraj sem se z avtom pripeljal v Gorico in nato prikolesaril dobrih 15 km do Vrtovina. Od tam smo šli v Črniče, na Mirenski grad, v Štandrež, Šempeter in za finiš na Sveto Goro. Pika na i je bil spust nazaj v Gorico in števec se je ustavil pri 75 km. Glede na to, da letos nimam nobene kondicije, je občutek fenomenalen. Sploh to, da nam je vsem uspelo premagati več kot 500 metrsko višinsko razliko na Sveto Goro. Šlo je za romanje, ne za kolesarski maraton. Bilo je precej časa za medsebojne stike in za trenutke pogovora z Bogom. Dragocen dan torej na kolesu.

Začetek šolskega leta smo obeležili tudi pri nas. Ob vstopu v prvi razred smo šli na tortico oz. v kino, letos pa smo naredili domače veselje. Prvi dan smo pripravili domač sladoled, in sicer bananinega in čokoladnega - oba po receptu sestre Nikoline. Naslednji dan smo pripravljali sirove štručke ... Ja, da vaja dela mojstra ... a vse je pošlo, da niti fotografsko nismo uspeli zabeležiti dobrot. V tem tednu so v šoli tudi že pripravili roditeljske sestanke. Vsak enega sva se udeležila. Sam sem ugotovil, kako nekateri ne vedo, kaj so minute in sekunde ... kako povedati bistvo v nekaj besedah. Bolj zanimiv je bil današnji 'roditeljski sestanek', kot sva poimenovala srečanje za botre. Sestra Ljudmila v Kambodži dela čudeže, njeno pripovedovanje je tako prepričljivo, da ji človek povsem zaupa.

Danes sva bila 'pucflek' po Švejkovo. Treba je bilo pospravit za 'malarjem', ki je včeraj polepšal kuhinjo, dnevno sobo, hodnik in shrambo (otroška soba, spalnica in garderoba so bili tega deležni že prej). Nisem si mislil, da je oz. bo to celodnevni projekt - še dobro, da je tašča skuhala kosilo ;-)) Zdaj so stvari spet na svojih mestih ali pa malo prestavljene. No stene pa so brez pack, neomadeževane in upam, da bo tako čim dlje. Sicer barvno ni kakšne revolucionarne spremembe, a je lepo gledati novo in vonjati vonj po svežem ... Prenova prija ;) Vsakršna, ob katerem koli času. Kdor si ne želi sprememb, se je odločil za staranje. Ne, mi si tega ne želimo.