Matjažev blog

zpravljali tudi na vseslovenskem srečanju v državnem zboru. To je bilo sicer že pred dvema mesecema, 2. julija 2009. A ker so bile razprave zelo kakovostne, sem se odločil, da jih ne bom predvajal v oddaji Slovencem po svetu in domovini v poletnih mesecih, temveč jih prihranil za 'bogato' jesen. Tako bomo to in naslednjo nedeljo slišali, kaj so o tej temi povedali predsednik državnega zbora Pavel Gantar, minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš, poslanec Miro Petek in vabljeni govorci Tone Mizerit, David Bandelj in Jasna Žitnik Serafin. Vabljeni k poslušanju, zapise govorov, nekaj fotografij in zvočne posnetke boste našli na naslednjih straneh.

Priznam, sem pikolovski. Od 219 besed, ki jih je v 99-ih sekundah izrekel predsednik naše države ob začetku šolskega leta, mi je v spominu ostala le ena in v to sem se zapičil. Predsednik je sicer lepo nagovoril šolarje, učitelje, starše in druge. Med drugim spodbudil, naj poskrbimo tudi za prometno varnost in pomagajmo otrokom do pravilnega vedenja v prometu. A stavek: "Dragi šolarji, naj vam povem, da je znanje, ki ga pridobivate na šoli, ful pomembno," po moje ni bil posrečen in pravilo izbran. Se je mogoče želel prikupiti šolarjem, pokazati svojo sproščeno plat ter jim pokazati, da so prvorazredna tema? Mogoče. A zato bi lahko izbral velikemu številu šolarjev bolj posrečeno in razumljivo besedo: veoma, vrlo ali kaj podobnega. Hec na stran. Blaženi Slomšek, katerega leto obeležujemo, bi mu rekel, da se je izdal in s tem narod ter njegove vrednote - med katerimi je jezik visoko uvrščen. Bolj mu je sledil nadškof Uran, ki spodbuja k ohranjanju vrednot, spodbudil k ohranjanju okolja. Zato je poklical k spoštovanju narave, tako da bi tudi v vsakdanjem življenju vedno znova imeli pravi odnos do naše matere Zemlje, ki nas hrani in je samo ena. In če jo bomo uničili, potem prihodnji rodovi nimajo možnosti preživetja. Spregovoril je tudi o pomembnosti evharistije za življenje ljudi. Več na. Predsednikovo izjavo in tudi video zapis, pa je dosegljiv tu.

So stvari, ki jih nujno potrebujemo za življenje in so take, ki jih imamo zgolj in samo za luksuz oz. ugodje. Med eno in drugo skrajnostjo je seveda veliko možnih kombinacij. Med stvari, ki so sicer potrebne za življenje, pa so določen luksuz, je gotovo telefon. Fiksni oz. hišni telefon je po moje manjši luksuz kot mobilni, pa vendar tudi pri tem nastajajo stroški. Med pregledovanjem sem videl, da so vendar previsoki in da drugi operaterji ponujajo ugodnejše cene. Zamenjave me je bilo strah, priznam. To sem delal prvič. A je veliko, veliko preprosteje, kot sem si mislil. Izpolnitev obrazca, pošiljanje po pošti, poslana pogodba, obisk monterja in zadeva deluje. Stroški so se precej zmanjšali, delovanje pa ni prav nič spremenjeno.
Pred kratkim sem videl, da je tudi zamenjava mobilnega operaterja zelo enostavna reč (najbrž je odvisno od kod in kam). Torej si lahko z nekaj preprostimi koraki znižamo stroške. Najpomembnejša stvar, ki jo je treba narediti, je treba premagati strah pred spremembo, pred novim, neznanim. Po dveh takih zmagah pa zdaj že gledam račun za elektriko in primerjam ...

Za nedeljsko oddajo Slovencem po svetu in domovini sva z Markom Zupanom, tehnikom, odgovornim za oddajnike, govorila o novem oddajanju prek satelita. 1. maja 2004 smo se pojavili na odprtem nebu in od takrat so se zadeve tehnično in ponudbeno toliko spremenile, da smo začeli oddajati preko novega satelita W2. In zdaj seveda na Radio veliko govorimo o tem, saj želimo, da so poslušalci obveščeni.

Morda bo kdo rekel, da govorimo preveč in ustvarjamo zmedo. Je pač tako, da nimamo take moči oglasnega prostora in niti ne velikih vreč polnih denarja kot drugi, zato izkoristimo, kar imamo. Da ne bi bilo zmede, pa: tisti, ki nas poslušate v avtih, prek kabelskih sistemov, običajnih tranzistorjev ali stolpov, v kuhinjah in kopalnicah, delavnicah in ob bolniških posteljah - nič se ne spremeni na ultrakratkovalovnih frekvencah. Upamo le, da bomo še kakšno dobili. Več tudi na linku.

Ob obisku tabora slovenskih otrok sem kar zastrigel z ušesi, ko je nekdo rekel, da je med udeleženci tudi nekdo iz Singapurja. To se mi je zdelo zelo zanimivo in novinarska žilica mi ni dala, da bi tega osemletnega fanta ne našel. Ni ga bilo težko opaziti v njegovi rumeni majici, težje ga je bilo najti in ustaviti, saj je bil poln energije. Ko sem ga prvič ustavil, se mu predstavil in povedal, za kaj ga prosim, je zavrnil. Potem pa je čez nekaj minut on poiskal mene in vprašal, ali bo intervju samo za radio in ne bo neposredno. Po moji razlagi, je rekel: "So, let's go!" Govorila sva seveda po angleško in povedal je zelo zanimive stvari. Njegova babica živi na Švedskem in tudi on je bil rojen tam. Tam živijo tudi njegovi sorodniki. Njegova družina - oče, mama, brat in sestra pa živijo v Singapurju. Oče in mama imata tam službo, on pa hodi v šolo. Mama je prodajalka, oče pa dela pri švedskem podjetju Ikea. V Sloveniji je bil že večkrat, saj imajo tu hišo in prihajajo vsako poletje. Kako to, da je prišel na tabor? Lansko leto je prišel iskat bratranca Henrika iz Anglije. Vprašali so ga, če bi prišel. In letos sta na taboru oba. "Učimo se o Sloveniji, štiri ure na dan. Zabavno je. Gremo tudi v različne kraje, tudi v bazen," je še dejal in na koncu povedal tudi nekaj po slovensko (prevode je bral Jure Sešek).