Matjažev blog

V soboto, 4. januarja, sem se podal na snemanje oddaje Naš gost. Pot me je vodila čez mejo, a moj sogovornik je bil Slovenec in to klen Slovenec, današnji Čedermac. Mons. dr. Marino Qualizza je odgovorni urednik beneškega 15-dnevnika Dom. Ker je januar mesec verskega tiska, sva se seveda lotila pomena Doma. V nadaljevanju sva se pogovarjala o njegovi duhovniški in življenjski poti. Po mladosti v Benečiji je študij teologije zaključil v Rimu z doktoratom. Nekateri pravijo, da bi lahko bil škof, če se mu ne bi zgodila nesreča v gorah.

Zdaj biva v domu za ostarele duhovnike v Vidmu, kjer sva tudi snemala pogovor. Dotaknila sva se tudi današnjega položaja beneških Slovencev ter njihovega pogleda v prihodnost. Njegov pogled je optimističen. K temu ga nagiba tudi novo, drugačno vzdušje, ki ga je čutiti v Benečiji. Več pa boste slišali v soboto, 11. januarja, ob 17.00.

Tokrat smo se pozno lotili božične okrasitve doma. Smrečico smo tako postavljali šele za četrto adventno nedeljo. Načrti so bili seveda drugačni, a čas in obveznosti so terjale svoje. Tako smo šele na sveti večer postavljali jaslice. In ko smo že napeljali luči, položili mah in zgradili hišice ter začeli vlagati figure, so otroci opazili, da ni Marije. Saj res, že lani ob pospravljanju smo opazili, da je ni. Misleč, da 'ni odšla prav daleč', da jo bomo čez leto že našli za kavčem ali v kakšnem predalu z igračami ali v škatli s kockami, se to ni zgodilo. Marije ni bilo in jaslice so bile okrnjene. Šalili smo se, da imamo letos le očeta samohranilca. Zato smo se na prvi delovni dan po praznikih odpravili v knjigarno Ognjišče po Marijo. A ugotovili smo, da se samo nje ne da kupiti. Na voljo so bili samo kompleti svete družine: Jezus, Marija in Jožef. Pomenljivo: družina (za jaslice) obstaja samo v kompletu!

Decembrski blogovski mrk ... Ne, ne gre za zaključek ali slovo bloganja. V enem mesecu se je zgodilo zelo veliko stvari. O nekaterih si nisem želel pisati, ker si tudi nisem želel, da bi se zgodile. O drugih pa bi lahko pisal, a kaj, ko je čas neusmiljen sodnik. Odmerjenih nam je 24 ur na dan ne glede na to, kako poln je naš urnik. December je bil recimo mesec pevskih vaj - dvakrat tedensko so bile po dve uri. Ker je bil iz naše župnije prenos polnočnice, samo že od jeseni vadili bolj kot ne božične pesmi. Res, adventne smo le prepeli, božične pa ponavljali in ponavljali, pilili podrobnosti ... na koncu smo vse skupaj znali že na pamet. No, trud je bil poplačan. Posnetek je na voljo na tej povezavi. Toliko za danes, nadaljevanje jutri.

Poleg svetega večera (pred božičem) in silvestrskega večera je najbolj poln pričakovanja Miklavžev večer. Otroci po letih in srcu se veselijo njegovega prihoda in darov, ki jih prinese. Pridnim večje in bogatejše, manj pridnim skromnejše, poredne pa že parklji poučijo. Sveti angel je molitev, ki je bila v teh dneh največkrat izmoljena, v pripravi in potem še pred dobrim možem iz nebes. Izrečene so bila številne obljube: da bodo bolj pridni, ubogali starše in se manj prepirali z brati in sestrami, da bodo več in raje molili ter hodili k maši, se učili, bolj zavzeto trenirali ... Na teh obljubah stoji naša prihodnost.

Lani sem prepozno izvedel za to akcijo, letos pa sem se ji pridružil na začetku. V mesecu novembru si moški pustimo rasti brke, da bi s tem vrstnike in starejše kolege opozorili na rak prostate, predvsem naj se bojijo iti na pregled k zdravniku, če začutijo težave. Ta vrsta raka je najbolj razširjena med moškimi, v Sloveniji letno zboli 1350 moških, večinoma nad 50-im letom starosti, 350 jih umre. Ne gre samo za to, da smo moški mačoti in ne pridemo k zdravniku za vsako malenkost, raka prostate je tudi težko samodoločiti. Različne simptome lahko zamenjujemo z drugimi nadlogami (čakanje na začetek uriniranja in pritiskanje ob tem; curek je tanek in se prekinja;močan pritisk na nujno uriniranje, pogosto nočno uriniranje; pekoče uriniranje). Gibanje Movember izhaja iz Avstralije, beseda izhaja iz besede MO (moustache), ki v slengu pomeni brki in besede november, v katerem gibanje poteka. Uspelo mi je zdržat skoraj do konca, 28. novembra sem bil med britjem tako zamišljen, da sem si pobril še brke. Priznam, da si nisem bil niti malo všeč z njim, no najbrž tudi rak prostate ni prijeten, sem pa vesel, da sem zbudil nekaj zanimanja in da zdaj več ljudi ve za movember in rak prostate. Fotografija je z zaodrja 19. Gala koncerta, ki je bil v nedeljo, 17. novembra 2013.