Zima je lahko zelena ali bela, mrzla ali topla. Hvala Bogu, da mi je lahko bolj všeč bela in mrzla. Dan ali dva, ko zapade sneg, se potrpi in ceste so spet normalne. Lansko zimo je v Clevelandu in Chichagu snežilo kakih dvajsetkrat. Tega si res ne predstavljam. A še vedno imam rad belo zimo. Narava postane bela in sneg prekrije posledice nekaterih naših predrznosti do narave. Zakaj sem zapisal, da mi je hvala Bogu lahko ...? Imam srečo, da imamo toplo hišo, da imamo ogrevanje in toplo v (skoraj) vseh sobah. In toplo vodo v kuhinji in kopalnici iz pipe. Še ne prav dolgo nazaj je bilo to za slovenske razmere luksuz. V času mojega otroštva je bilo pri nas toplo samo v eni sobi, toplo vodo smo čakali - da se je pogrela v bojlerju in ker je bilo to drago, ni bilo vsak trenutek tople vode. Ko sem šel na počitnice nekaj kilometrov iz mesta, so vodo zjutraj najprej pogreli, no še pred tem zakurili v štedilniku ... In elektrika. Imamo jo in naši dnevi so poleti in pozimi dolgi od jutra do noči. Pred enajsto uro grem težko v posteljo. Če bi ne bilo elektrike in bi si svetili s kakšnimi petrolejkami, kako dolgi bi bili večer, ki bi se začeli ob pol petih. Tudi tega bloga ne bi pisal ...
Zapisu dodajam fotografijo delčka narave v našem domu, ki smo ga nabrali še preden je zapadel sneg. Cvetlice zdaj počivajo pod zimsko odejico in čakajo na novo rast.
Za nami je navadna sobota in kako sem vesel, da je bila to navadna sobota. Že osem sobot pri nas namreč ni bilo navadnih, ampak izrednih, težko bi rekel izjemnih. To bile namreč sobote z urnikom in s tem povezanim priganjanjem. Groza! Ne maram tega. Zato sem se za to soboto odločil, da bo navadna ali če hočete normalna. A ni prišla sama od sebe. Žal mi je bilo, ko sem moral kolegu odpovedati udeležbo na nekem simpoziju. Ampak enostavno ni šlo več. Rabil sem dan za nas, za našo družino: da smo v miru pospravili, v miru skuhali, v miru pojedli, se v miru igrali in v miru šli spat. Vse smo delali v miru. Tega miru med tednom seveda ni in se nad tem toliko ne žalostim. Da ga pa še v soboto (in včasih v nedeljo)ni, me pa iztiri. Torej, danes sem se spet utiril v ritem družine in družinski člani smo se utirili drug v drugega. Mislim, da bo tudi jutrišnja nedelja navadna, čeprav bo že tretja adventna ...
Včeraj je bil trojni praznik za našo radijsko hišo: Brezmadežna, četrta obletnica blagoslovitve radijske kapele svetega patra Pija in blažene Matere Terezije in morda najpomembnejše: rodil se je nov otrok - nova radijska spletna stran http://radio.ognjisce.si.
Že v svetem pismu beremo, da naj sledimo znamenjem časa in jim primerno odgovarjamo. In radio še zdaleč ni več to, kar je še nekdaj bil. Naš radio je star 15 let, sam pri njem sodelujem slabih dvanajst in že v teh letih se je veliko spremenilo. Prvi prispevek sem snemal na MD, pri tem sem potreboval tehnika. Da sem ga opremil z glasbo, sem moral po CD in pesem posneti v računalnik. To je veljal samo za slovensko, tuje je bilo precej težje dobiti, ker so bili CD-ji (300 jih je bilo) v posebnem CD-izmenjevalniku, ki se ni nikoli odprl ...
Vem, da smo kmalu postali prepoznavni tudi na internetu. Nekaj časa je bila naša stran statična, z osnovnimi informacijami o radiu. Nato smo začeli dodajati novice, kasneje fotografije, v zadnjem času so zelo iskani in popularni video posnetki. In tudi oblikovalske smernice, pa hkrati funkcionalne gredo naprej in mi jim moramo sledili.
Nad novo spletno stranjo sem navdušen! Čestitam Robertu za postavitev. Vesel sem, da sem mu lahko malenkost pomagal. Upam, da bodo veseli tudi rojaki, saj so Slovenci po svetu posebna kategorija novic. Že zdaj so pridno sodelovali, upam, da bodo poslej še bolj.
Svetovni slovenski kongres je tudi letos podelil javna priznanja številčnejšim slovenskim družinam. Slovenska konferenca kongresa se je zato odločila leta 1997 in do zdaj podelila priznanja že več kot 100 družinam, ki imajo skupaj več kot 700 otrok. Menijo namreč, da so družine, še posebej velike družine, v marsičem zaslužne za ohranjanje slovenskega naroda in jezika. Letošnja podelitev priznanj številčnejšim družinam je bila v petek, 4. decembra, v prostorih kongresa v Ljubljani. Podelili so eno zlato, štiri srebrna in osem bronastih priznanj. 13 družin je imelo skupaj 83 otrok.
Prisluhnite reportaži.
Današnja adventna spodbuda nas vabi, da napišemo božične voščilnice sorodnikom in prijateljem v tujino in jih pravi čas odpošljemo.
Odposlati jih je namreč treba ta teden, nam je povedala Renata Šket, namestnica direktorja Sektorja za mednarodne odnose Pošte Slovenije.