Danes je nedelja Slovencev po svetu. V teh dneh potekajo različna srečanja rojakov, ki so prišli z različnih koncev sveta. Prihodnje leto pa naj bi bilo le eno tako srečanje, pripravil pa ga bo Urad za Slovence po svetu. Minister Žekš želi poenotiti najprej manjšine, nato pa še izseljence. A to mu najbrž brez sprave v narodu ne bo uspelo.
Nocoj sem vodil oddajo Glasba z znamko. Pozna se, da so počitnice, saj je bilo pošte manj in so vsi, razen ene, prišli na svoj račun. Se pa počitnice ne poznajo na izraznosti zgodb. Še posebej zanimiva je bila gospa Staša Šoba. Napisala je, da živi sama, a da ni osamljena. Med drugim posluša naš radio in je imela po naši zaslugi dve leti zelo prijetnega prijatelja. Zdaj pa je umrl in ima priprošnjika v nebesih. Zanimivi zgodbi lahko prisluhnete tu.
Gospa Staša je napisala še, da ji je pisanje pisem sprostitev: "To je boljše kot jemati antidepresive!" Čestitamo, za tako izjavo.
P.S. Gospa Staša ima ob sebi vedno papir in svinčnik in si zapiše kakšno lepo misel, ki jo sliši po radiu ter jo potem napiše komu za voščilo.
Tu pa je posnetek oddaje Glasba z znamko.
Ta konec tedna smo bili v cirkusu, ki je obiskal bližnje mesto. V zadnjih nekaj letih je to že tretji cirkus, vsakič pride druga znamka in mirne vesti lahko rečem, da je bil tokratni najboljši. Da gre za resno stvar, sem začutil na blagajni. Pa ne zaradi udarca po denarnici. Ne. Prav lepo po slovensko so me postregli, prav tako v lepi slovenščini pozdravili na začetku predstave ter z lepo slovensko besedo vezali med predstavo. To je bil Medrano cirkus iz Italije. Med vsemi točkami me je najbolj osupnila motoristična. V kroglo, ki jo vidite na sliki, sta šla najprej dva motorista in se vozila znotraj nje, nato so bili v njej trije in nazadnje pet. Skoraj mi je zastajal dih, kajti med vožnjo po različnih krogih, se niso niti dotaknili, vajo naredili brez napake. Tudi druge vaje so bile lepo izvedene in razmišljal sem, koliko vaj je potrebnih za tako predstavo: ponavljanj, discipline, dresure, odrekanj ... Takoj sem začel tudi sam razmigovati jezik in ponavljati: Spel-spol-lel-lol ter Na travniku se pasejo rjave krave ... V ponedeljek sem po dveh tednih spet jutranji :-)
Medtem ko šolarji svoje potrebščine za dva meseca pospravljajo v omaro ali jih bodo odvrgli v kot, smo v naši družini v fazi pripravljanja. Zanimanje je veliko, hči se vsega skupaj zelo veseli in komaj čaka 1. septembra. Torbo bo imela izposojeno, ker je prijatelji ne potrebujejo več in je kot nova. Nove pa bodo druge potrebščine. Lepo v miru smo jih izbrali v Knjigarni in papirnici Ognjišče v Kranju. Res, nobene panike, lepa izbira in na koncu sva ugotovila, da je še cena ugodna. Hči je bila kar nekoliko zgrožena, ko je ugotovila, koliko stvari potrebuje (mislila je, da je dovolj en zvezek, ker gre v prvi razred). Ko smo prišli domov je rekla: "Mami, sedaj rabim samo še pamet!"
Šolsko leto se zaključuje in začenjajo se počitnice, nam pa se izteka junijski dopust. Po vsej verjetnost zadnji. Čisto gotovo ni. A jeseni bomo imeli prvo šolarko, prihodnjo jesen bo ta status dobila druga hči, žena je itak zavezana šoli ... Lepo je iti na dopust pred ali po sezoni, predvidevam, da nama bo spet dano, ko bodo otroci že odrasli, midva pa v penziji. Saj jo bova dočakala, kajne? Kakorkoli, počitniški in dopustniški dnevi, ki so za nami, so bili zelo prijetni. To so bili dnevi, ki smo jih preživeli skupaj. Od jutra do večera. Nihče ni imel nobenih popoldanskih ali večernih obveznosti. Zjutraj nisva bila v službi, ampak smo bili skupaj. Skoraj brezčasno, saj na uro nismo gledali. Pomembno in potrebno je bilo. Za naprej, za nov zagon, pa tudi za ureditev stvari, ki smo jih v minulih mesecih odlagali.