Matjažev blog

V Kokri je bil danes prvi blagoslov koles. Udeležilo se ga je razveseljivo veliko kolesarjev. Dolina je namreč priljubljena tura s ciljem na Jezerskim. Pobudnik blagoslova Bojan Udovič, nekdanji vrhunski kolesar, tudi udelezenec olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, danes pa ima kolesarsko trgovino in servis Usistem v Prebačevem, je navzoče spodbudil k spoštovanju prometnih pravil in k skrbi za ohranjanje okolja. Župnik Miha Lavrinec pa je naglasil pomen tega, da ob vsem razvoju in napredku prosimo za blagoslov. Dogodek je bil po redni nedeljski maši ob 9.00, sledil je semenj, ki ga je uspešno pripravilo domače turistično društvo.

V mesecu februarju sem spletel vezi z učiteljico slovenščine v severozahodnem delu sosednje Hrvaške. Dragica Motik poučuje na Reki, v Pulju, Buzetu in Čabru. Na teh dneh tudi oni zaključuejo pouk in na zadnji majski dan so pripravili zaključno prireditev.

Sprva mi vožnja v Buzet v soboto zvečer na zadnji dan šmarnic, ko so naši otroci dobili veroučna spričevala, ni kaj dosti dišala. Dejansko sem okleval še popoldne. Vleklo me je to, da je to področje, ki ga še nisem obiskal in področje zamejstva oz. izseljenstva, ki ga v oddaji še nisem predstavil. Vleklo me je tudi pričakovanje, da bo prireditev in predstavitev pouka zanimiva in dodelana. Gospo Motik po tem poznam s seminarjev za izseljenske učitelje, ki jih (so)organizirala pred odhodom na Hrvaško.

Tehtnica se je prevesila na tisto stran, da sem šel. Niti malo mi ni žal. Pričakovanja so se potrdila. Prireditev je bila zelo zanimiva in razgibana. Zelo prijetno je bilo po prireditvi poklepetati z rojaki in posneti pogovore za oddajo. Odkril sem nov delček slovenstva in ga tudi predstavil radijskim poslušalcem. Upam, da sem s tem tudi pri njih sprožil kakšno novo spoznanje.

Že zdaj lahko napovem, da bo pogovore z rojaki slišati v eni od prihodnji oddaj Slovencem po svetu in domovini. Tu pa je link z reportaže o zaključni prireditvi.

V tednu pred vnebohodom pri križevih oz. prošnjih dnevih prosim za blagoslov polj, dela in za varstvo pred nesrečami. Srečo v nesreči sem imel pred kratkim. Nekega večera med vožnjo proti domu ugotovim, da je pregorela leva žarnica pri avtomobilu. Ker sem bil pozen, sem zamenjavo preložil na naslednji dan, ko bo svetlo. Zjutraj se mi je mudilo in sem rezervni komplet samo vrgel v avto z mislijo, da bom že čez opravil zamenjavo. Obveznosti so prekrižale načrte in z delo sem zaključil, ko je bilo že zelo temno in pozno. Na poti do avta sem se spomnil na pregoreto žarnico, a sem si rekel, da bo tudi z eno nekako šlo, pač bolj počasi. A ko sem prižgal avto, je bila naokrog sama tema. Pregorela je še druga žarnica. Nič ni pomagalo, kljub temi sem se lotil menjave. A glej ga zlomka, zjutraj sem vzel napačen komplet rezervnih žarnic. V trenutku se mi zelo stemnilo pred očmi: naj prespim v službi, upam, da tako pozno pelje še kakšen avtobus, naj pokličem taksi ... Ne, ne in ne. Nič od tega. Žarnici bo treba zamenjat in se odpraviti domov. K sreči imamo blizu službe črpalko, ki je odprta noč in dan. K sreči so ulice do tja razsvetljene. K sreči ni bilo nobene policijske kontrole. Žarnici sem kupil in ju presenetljivo hitro uspel zamenjati. Običajno je to pravi projekt ... Ter se srečno pripeljal do doma. Naslednje jutro ni bilo treba zgodaj vstati.

V petek zjutraj me je pot vodila v Trst. Tako kot prvič, je šlo tudi drugič v redu :-) Cilj sem hitro našel, prav tako pot iz mesta proti domu. Namenil sem se v Škedenj (it. Servola), ki je bil včasih predmestje, zdaj je del mesta. Tam že 60 let živi in dela oz. bolje službuje Dušan Jakomin. Za osebnost v oddaji Naš gost v soboto, 31. maja ob 17.00, za katero sem zadolžen, sem ga izbral iz več razlogov. Je medijski človek (dan po oddaji bo nedelja medijev oz. po starem sredstev družbenega obveščanja): je glavni urednik mesečnika Naš vestnik, ki povezuje Slovence v tržaški škofiji in urednik radijske oddaje na slovenskem programu tržaškega radia. Poleg tega je letošnji biseromašnik - posvečen je bil pred 65-imi leti, prihodnje leto bo dopolnil 90 let življenja. Je tudi velik kulturni in narodnostni delavec, škedenjska legenda, novodobni Čedermac ... Na pogovor je takoj privolil, snemanje je teklo gladko, vsebina pa ima širšo sporočilnost. Skušala sva zaobjeti vse razsežnosti njegovega službovanja. Ni bilo lahko ;-) Nekaj dni pred mojim prihodom je napisal knjigo spominov, ki bo jeseni izšla pri založbi Ognjišče. Tudi za oddajo jih je veliko povedal. Zelo zanimiv se mi zdi njegov pogled na duhovniški poklic. Sedanji papež Frančišek pravi, da duhovniki ne smejo čakati ljudi, ampak morajo iti k njim in mednje. Dušan Jakomin to počne že 60 let ... Po snemanju me je povabil na kavo v bližnji bar. Na poti sva srečala mamico z vozičkom, ki je na novo, vsaj tako se mi je zdelo, prišla v mesto. Govorila je namreč nemško. 89-letni duhovnik se je takoj ustavil, se pogovarjal z njo, navezal stik ...

Ob včerajšnji akciji Dobro delo dobro dene, ki je uspešno potekala v Murski Soboti, sem se spomnil na aprilsko akcijo. Ker je bila v postnem času, je padla v t.i. blogovski post. Zato zdaj obujam spomine. Za pripravo in izvedbo sva bila zadolžena s kolegico Matejo Subotičanec.

Predlagala je, da greva v Novo mesto. Takoj sem bil za. Tudi za to, da greva v tamkajšnji Varstveno delovni center dan preživet z ljudmi, ki imajo motnje v duševnem ali telesnem razvoju. Malo me je bilo strah, saj o njih nisem nič vedel. Občasna pretekla srečanja z njimi so mi vzbujala kar precej vprašanj. Upal sem, da dobim odgovore nanje in se znebim predsodkov.

Odprto in neobremenjeno sem se podal v akcijo. Snemalni dan je prinesel svoj namen. Ne samo goro posnetkov, tudi odgovore na vprašanja in skok čez predsodke. Upam, da ste to doživeli tudi poslušalci. Nekaj iz gore posnetkov ste že slišali, več bo slišati v ponedeljek, 9. junija 2014, v oddaji PRO.

Lepo je bilo biti v Novem mestu tudi na sam dan akcije, 23. aprila 2014. Veliko lepih srečanj je bilo v Mercatorjevem Hipermarketu v Bršljinu. Hvala vsem!