Evrosong sem gledal že kot otrok. To je bil eden tistih večerov, ko sem bil lahko dlje pokonci. Zdaj ga spremljajo že naši otroci. Najbrž tako kot sam v njihovih letih zaradi enakih razlogov. Sam ga zdaj bolj spremljam zaradi glasbe, ki je del tega šova oz. cirkusa, pa je bila in bi najbrž lahko bila še danes srčika. Tako sem tudi letošnjo prireditev gledal skozi oči glasbe, torej jo bolj poslušal. Nastop severne sosede je bil glasbeno in scensko domišljen in tudi drugače izpiljen do konca. A nikakor se ne strinjam z miselnostjo.

Festival je na drugi strani prinesel več odličnih vokalov. Moji favoritinji sta bili Švedinja Sanna Nielsen in Španka Ruth Lorenzo. Hitro sta mi šli v ušesi nemška skladba Is it right in švicarska Hunter of stars.

Ponosen sem na slovensko predstavnico. Tinkara Kovač s svojo ekipo nas je upravičeno predstavljala na evrovizijskem odru. Najbrž bi bila drugače uvrščena, če bi ne prihajala iz majhne Slovenije, enako velja za Conchito, če bi bila brez brade.

Ob vsem evrovizijskem cirkusu pa bi me bilo sram, če bi bil Poljak in bi moja predstavnica na tak (precej vulgaren) način predstavljala slovansko kri.