Bil sem v dneh, ko sem se hudoval nad neko stvarjo ... No, zdaj vidim, da je bila nepotrebna, malenkost v primeru z drugim ... Srečal sem se z gospo, ki nosi že več kot osem križev. Živi na tujem, že več let je vdova, ima enega sina. Rodila je še enega otroka. Takrat je bila bolna (imela je angino) in novorojenček je zbolel ter po nekaj dneh umrl. Ni ga niti videla, niti krstiti ga ni mogla in sploh ne ve, kje je pokopan ... Nihče ji tega v tistih hladnih komunističnih časih ni hotel povedati. Zabrusili so ji, da je še mlada in bo lahko imela še veliko otrok. Kakšen križ je nosila ta žena ... Koliko let ni smela niti videti kakšnega otroka, kaj šele pobožati. To je bil meč v njeno srce. A z zaupanjem v Marijo nosi ta križ in pokončno hodi skozi življenje.