Pester konec tedna se je začel v soboto zjutraj na Brezjah. Romanje bolnikov, invalidov in starejših, ki ga je Ognjišče pripravilo že 45-ič, mi je v lepem in ljubem spominu že iz otroštva, ko sva z mamo tja peljala njeno bolno teto. Točno se spomnim mesta, kjer je želela vsako leto spremljati dogajanje. No, zdaj bi morala sedeti drugje, saj so trg preuredili in oltar prestavili. Lepi spomini segajo tudi v mladostna leta, ko smo se z mladimi iz župnije pridružili pomočnikom. Tudi vloga poročevalca mi je ljuba in jo sprejemam odgovorno. Občudujem revijo Ognjišče, ki romanje prireja že 45 let in vsakič uspe privabiti enega od naših škofov. Občudujem, da pobudnik tega romanja mons. Franc Bole še vedno prihaja kot organizator in ne kot udeleženec. Se mi vsako leto bolj smilijo romarji, ki morajo ždeti na vročem soncu. Upam, da bo novo vodstvo, ki to poletje prihaja na Brezje, končno nekaj uredilo na tem področju.