Smo za doping krivi mi?
Presenečen sem ob tem, kar je v zadnjih dneh storil Lance Armstrong. Ne toliko nad tem, da je jemal poživila, tudi ne nad tem, da je jemal nedovoljena poživila. Saj samo z žganci in kislim mlekom ne bi mogel doseči, kar je :-) Jasno, je bilo, da je jemal poživila. V ozadju je bila zagotovo cela ekipa ljudi, ki je bila korak pred dopinškimi komisijami, da ga niso odkrili. V ozadju je bil gotovo kapital. V ozadju pa kot kaže ni bilo vesti. A ta se je oglasila. In mislim, da ni hujšega, kot človeku priznati, da je lagal. Ni hujšga to povedati svojim bližnjim, otrokom, recimo. Armstrong je to zdaj storil. Ampak, ne morem mimo vprašanaj: kaj je zdaj v ozadju, da je prišlo do tega razkritja? Morda bomo enkrat izvedeli. Morda. Morda bomo enkrat izvedeli, kaj vse jemeljejo drugi, ne le športniki, za doseganje uspehov oz. za to, da so to, kar so: glasbeniki, menedžerji, politiki ... Zakaj to počnejo, pa je znano že danes: zaradi želje po slavi, ugledu, uspehu, časti, priznanju ... Ta želja je huda. Spodbujamo pa jo mi, opazovalci dogajanja, ki to opazovanje presegamo z malikovanjem oz. čaščenjem uspehov, ko ni dovolj samo sodelovati, ampak le še zmagati. Treba bi bilo zagnati nekakšno 'eko, bio oz. natur' vejo športa. Naraven šport, brez kemije.
No feedback yet
Form is loading...