Ta mesec sem tudi malo čistim. Ne, nimamo kakšnih mojstrov v hiši, tudi ne druge akcije. Nabralo se je kar precej nadur in namenil sem se (pa tudi šef me je spodbudil), da počistim 'to področje'. Tako sem dan ali dva med tednom doma. Takrat ne gre povsem brez telefona in računalnika za službo, a v bistvu se ukvarjam z gospodinjskimi stvarmi. Gre za zelo sproščujoče dejavnosti. Miselno in fizično zelo enostavno je pospravljati, kuhati in varovati otroke. A če bi me kdo prosil, naj mu konec dneva pokažem, kaj sem naredil, mu ne bi imel pokazati nič. Kosilo in večerjo pojemo, kuhinja je stalno polna loncev in krožnikov, tla so dan na dan potrebna metle, sesalca ali mokre krpe, otroških potreb po igranju, branju in izdelavi domačih nalog ne zmanjka. Zato od tega meseca naprej še posebej občudujem svojo ženo. Že dobro leto, kar traja njena porodniška, je doma. Iz dneva v dan dela, a nima kaj otipljivega, vidnega pokazat med tem, ko ji jaz lahko vsak dan povem, kaj sem naredil v službi (in to lahko tudi sliši ali vidi). No, zdaj ji bom bolj pogosto kot do zdaj, povedal, da jo občudujem, ji prisluhnil, jo pocrkljal ...