Vsi se kdaj počutimo žalostni, brezvoljni in brez moči. Brez tega preprosto ne gre. A ne smemo se pri tem ustaviti. Moramo gledati naprej. Se spomniti česa lepega, pomisliti na kaj lepega, kar nas čaka ...
Najbolj temno je, ko smo tik pod lučjo oz. žarnico oz. svetilko. Treba je dvigniti glavo in se ne ustaviti, ko je temno, ampak iti do svetlobe, ker ta je ...
Vsem se zgodi, da kdaj obtičimo, da se nam zdi, da se premikamo počasneje, kot bi se morali. A glavno je, da se premikamo. Tudi z majhnimi koraki se daleč pride. In take, majhne korake zmoremo vsi.
Neuspehi so neke vrste polaganje temeljev za spoznanja, ki ustvarijo novo raven življenja. Če neuspehe dobro obrnemo in temelje dobro postavimo, lahko v tej novi ravni življenja uživamo.
Življenje prinaša tudi težke naloge. Lahke jih lahko naredi Božja milost.
Morda je današnji dan za vas prinesel kakšno preiskušnjo. Naj se obrne v dobro, da boste čez čas rekli: 10. 10. 2012 je bil v bistvu dober dan.
Da zrastejo lepe rože, jih je treba pognojiti z gnojem, ki na pogled ni niti malo lep in dišeč.
(nekaj misli, ki sem jih uporabil danes ob dnevu duševnega zdravja)