Velikokrat molim za otroke, da bi izbrali pravo pot v življenju, da bi jo našli in spoznali ter se na njej uresničili. Morda se zdi trapasto, a razmišljam tudi, kakšen bo naš odnos čez trideset, štirideset ali več let. Bom zmogel dati otrokom in njihovim partnerjem drugačno izkušnjo, kot sem/smo je deležen/ni jaz/mi? Kaj bo z nama z ženo, ko bodo otroci odrasli in odšli? Bo kdo skrbel za naju na stara leta? Pozitiven znak sem dobil včeraj, ko smo bili na obisku. 76-letni oče oz. mož je bolan, ne more govorit, hodit, žena ga hrani in vozi naokrog z vozičkom. Opazoval sem naše otroke. Nič jih ni bilo strah, ni jim bilo nerodno pomagat tej gospe. Tekmovale so, katera ga bo vozila, katera mu bo dala zdravila ... Nobenega odpora, samo sočutje in pomoč. Toplo mi je pri srcu.