Zadnjih nekaj dni je minilo kot blisk. Nocoj sem si vzel čas in dobro premislil, kaj se je sploh zgodilo, s kom sem bil, kje in kdaj ... in s kom ne, koliko imam neodgovorjenih klicev ... Take koncentracije dogodkov in obveznosti že dolgo ne. Od četrtka do nedelje zvečer sem neprestano gledal na uro: mi bo uspelo narediti do roka. Za nameček smo bili pa doma še brez elektrike, ko se je začrtan urnik začel podirati. Ne vem kako, ampak uspelo mi je. Hvala Bogu za potrpežljivo družino in fleksibilno službo. Danes sem se še bolj sestavljal skupaj, jutri pa znova v normalne tirnice.