... kako izgledajo dolgi zimski večeri. Nikoli si mi niso zdeli kaj posebni - ob prižgani(h) luči(eh) smo se lahko igrali, ustvarjali, kuhali, pospravljali, delali ... Danes pa je ob 4-ih in 15 minut popoldne zmanjkalo elektrike. Luči so kar naenkrat svetile precej slabše, nato ugasnile. Elektrika se je vrnila šele po petih urah. Nismo jo dočakali, saj smo šli precej prej že v posteljo. Nič se namreč ni dalo početi. Otroci so se že igrali ob sveči, a so se pritoževali, da nič oz. slabo vidijo. Bili so spodaj pri tašči, ki ima štedilnik na drva. Naši radiatorji so bili namreč mrzli. Tudi večerjali smo spodaj, ker imajo štedilnik na plin. Naša lepa steklokeramična plošča je bila hladna. Pri nas sta delovala le tranzistor na baterije in mobilni telefon. Ja, včasih so morali biti res dolgi ti zimski večeri brez svetlobe. Dojel sem še, kako so se včasih morali razveseliti, ko se je dan po zimskem enakonočju začel daljšati.