Kar streslo me je, ko mi je še ne 5-letna hči popoldne rekla zgornji stavek. Hotel sem ostati miren, ne kazati pretirane slabe volje, le spraševal sem naprej. In bolj se mi vse zdelo čudno: da ta pir ni bi za pit, da ni bil grenak, da je bil sladek ... Nazadnje reče: "Ata mi je dal pir po angleško - hruško!" Aja, seveda. Nekaj dni nazaj sta punci odkrili otroško igrico za učenje angleščine. Malo smo se igrali, ustavili smo se ob nekaj poznanih in enostavnih pojmih in kdo bi si mislil, da se je hči toliko zapomnila. A tudi drugače imam občutek, da so otroci včasih pravi skenerji, snemalniki ... Ujamejo vse mogoče besede in izraze odraslih in jih potem v pravih ali nepravih situacijah ponovijo. Ni zaman stavek, da so otroci ogledalo svojih staršev.