Ne bom pisal o evroviziji, letos je nisem spremljal. Petkov in sobotni večer sta bila drugače glasbeno obarvana. Včeraj sem bil na koncertu z naslovom Sladke sanje. Pripravil ga je mladinski pevski zbor osnovne šole Orehek Kranj. To ni bil poslovilni koncert zbora, ampak devetošolcev v njem, ki so pripomogli k lepim dosežkom zbora in zato so obujali sladke spomine. Odličen večer je bil, odlično petje in vse, kar je bilo s tem povezano. Odlično so se v vlogi voditeljev znašli pevci in pevke in pripravili tudi presenečenje (tudi 'šolsko zaroto' proti piscu teh besed).
Drugi glasbeni presežek pa se je zgodil nocoj. V kranjski gimnaziji je potekal Festival oktetov Kranj. Bil je prvi tovrstni in glede na odličen odziv ne zadnji. Če bo le še dovolj zagnanosti in dobre volje pri srcu projekta, Nacetu Vidmarju, članu Kranjskega okteta, ki je glavni organizator. Petje je bilo odlično od prvega do zadnjega okteta, ko pa je zapel Slovenski oktet ... pa ne najdem besed, vrhunsko bi bilo premalo. Za zaključek so zapeli vsi skupaj: 72 moških pod taktirko Jožeta Vidica. Globoko doživetje.

72 pevcev pod taktirko Jožeta Vidica je zapelo Pod oknom in Triglav moj dom.