Pretekli ponedeljek, 19. aprila, sem se podal v lep del naše deželice, na Celjsko. V Višnji vasi, med Vojnikom in Novo Cerkvijo, sem obiskal dr. Vinka Kraljiča, rojaka, ki je župnik v Ilbenstadtu v Nemčiji. A ne na slovenski župniji, torej za Slovence, ampak na nemški. Nekaj njegovih župnljanov je Slovencev, še rajši pa Nemci prisluhnejo slovenski pesmi. Glasba namreč od mladih nog spremlja dr. Kraljiča, že kot kaplan v Celju je izdal prvo pesmarico, glasbo pa je študiral v Rimu. Tam si je moral za študij tudi prislužiti denar in je bil vodič. Po Večnem mestu je vodil tudi nemške škofe in to ga je leta 1975 pripeljalo v Ilbenstadt, kjer župnikuje. Uspešno, kot lahko razberemo iz pogovora. Vsakič namreč kot odide v Slovenijo so župljani zaskrbljeni, če se bo vrnil. Ampak nekega dne se ne bo, saj bo po upokojitvi živel v Sloveniji. Zdaj si namreč to želi, saj je svoboda. V času komunizma pa je doživel mariskatero neprijetno izkušnjo. Udba ga je začela zasledovati že v gimaziji, ker je bil ministrant in je želel vstopiti v bogoslovje. Od te namrere so ga hoteli odvrniti tudi pri vojakih in ga celo omamili, da pri prikirili umor ...