Danes sem bil v službi v sredo in četrtek. Čudno, a mogoče. Če bi vprašali doma, bi vam takoj povedali, da sem normalno odšel od doma in normalno prišel domov. Oboje istega dne. Kje je torej zanka? V tem, da se naš svet vrti ... Ko sem prišel na radio, sem snemal intervju s slovenskim učiteljem v Vancouvru v Kanadi, Vilkom Mačkom. Pri njih je bila sreda zvečer. Že čez nekaj ur sem poklical v Melbourne v Avstralijo in snemal z urednico slovenskih oddaj na 3ZZZ, Meto Lenarčič (oba pogovora boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini). Pri njih je bil četrtek zvečer. Pri enih se zima poslavlja, pri drugih bodo 1. marca začeli z jesenjo.
Čas torej teče in če vanj ne vnesemo dobrote in veselja, gre hitro mimo nas in se ne vtisne v spomine. Starejši ko smo, rajši se oziramo nazaj in dajemo oceno preživetemu. Radi bi popravili, kar je bilo narobe. A za nazaj ni mogoče narediti kaj dosti. Sprejeti moramo, kar je bilo. Prihodnost pa lahko le izročimo božji previdnosti. Edino, kar nam ostane, je ta trenutek. Dodajmo mu ljubezen.